Ne samo enega, dobite lahko kar dva gigabita

Marjan Kodelja 2. junij 2022 Čas branja članka: 3 min
/PublishingImages/neo-hitrost-2gb-kodelja-jun22-hero.jpg

Najmanj gigabitna hitrost je eden pomembnejših ciljev, ki si jih je Evropska unija zastavila do konca desetletja. Ni bojazni, da ga ne bi dosegli. Približno polovica gospodinjstev ima namreč že dostop do optičnega omrežja Telekoma Slovenije, ki ga pospešeno nadgrajujejo v tej smeri.

Ali se boste odločili za tolikšno hitrost, ni pomembno. Bistvo je, da bo gigabitni stacionarni priključek na voljo – neodvisno, kje ste. To je glavna razlika v primerjavi z razvojnimi cilji, ki smo si jih v Evropi zastavljali v preteklosti in so predvidevali čim večji odstotek populacije, ki ji mora biti hitri internet dosegljiv. S tem smo tudi jasno povedali, kako si predstavljamo digitalno prihodnost in kolikšne hitrosti dostopa bodo nujne – če ne prej, pa leta 2030.

Nekaterim se bo razmišljanje o gigabitnem omrežju zdelo nepomembno, saj so dovolj že nekajkrat nižje megabitne hitrosti. Toda, kot sem ob podobnih priložnostih že večkrat dejal, ko ga za internet, hitrost nikdar ni dovolj visoka. Nenazadnje nas to uči zgodovina. V času klicnega dostopa prek telefonskih linij se nam je zdela 1-megabitna povezava ADSL znanstvena fantastika. Sledile so izboljšane tehnologije dostopa prek bakrenih povezav z neprimerno večjimi hitrostmi, dokler nismo v nekem trenutku dojeli, da je prihodnost v optiki in vsaj 100-megabitni povezavi. Za vas ne vem, meni pa komaj še zadošča. Številne v domače omrežje priključene naprave, dva otroka in trije odrasli. Dvig hitrosti že trka na vrata.

 

Kaj se je zgodilo? Razvoj, seveda. Ko so bili na voljo prvi priključki ADLS, je megabitna hitrost zadoščala za vse spletne storitve. Danes s tolikšno hitrostjo neskončno dolgo čakate, da se naložijo grafično bogatejše spletne strani. Da bi ob takšni hitrosti uporabljali pretočne videostoritve, lahko pozabite. Netflixov tok podatkov razločljivosti 4K je težak 25 megabitov na sekundo. Lahko bi ga sicer gledali v nižji razločljivosti. Čemu? To vendarle slabo vpliva na uporabniško izkušnjo. Upoštevajoč te podatke hitro postane razumljivo, zakaj mi 100-megabitov ne zadošča. Morda še ne potrebujem gigabitne hitrosti, a jo prej ali slej bom.

Razvoj storitev ne bo zastal. Pretočne videostoritve bodo še podatkovno zahtevnejše, medtem ko jih bo sočasno uporabljalo več družinskih članov, da prenašanja lastnih vsebin ne omenjam. Zadnjič sem snemal dve minuti dolg nastop pevskega zbora v razločljivosti 4K s 60 sličicami na sekundo s sodobnim pametnim mobitelom in bil začuden, ko je datoteka narasla na skoraj en gigabajt. Mimogrede, bajt sestavlja osem bitov, medtem ko hitrosti dostopa do interneta izražamo v bitih (ne bajtih). Tudi to je treba upoštevati. A vrnimo se k posnetku. Seveda ga nisem mogel poslati. Komunikacijske storitve omejujejo velikost priponk. Datoteko sem lahko zgolj naložil v oblačno shrambo, kjer je bila na voljo drugim. Razumite, če morete. Trajanje prenosa ob megabitni hitrosti je dobrih 136 minut, ob 10-megabitni samo še 13 minut in ob gigabitni hipno. Vedno lahko čakamo, a čemu bi? Kaj ko bodo datoteke deset- ali celo stokrat večje? Se bomo kot nekoč zadovoljili in pustili, da računalnik ali katera druga naprava melje več dni? Ne bomo. O tem sem prepričan in to je razlog, da ni več daleč čas, ko bo gigabitna hitrost nudila udobje in uporabnost, kot ga večini danes 100-megabitna!

kupi


Telekom Slovenije na območju celotne Slovenije nadaljuje z nadgradnjo optičnega omrežja s tehnologijo XGS-PON, ki omogoča hitrosti do 10-gigabitov na sekundo. Omrežja, na katerega se lahko priklopi več kot 424 tisoč oziroma dobra polovica gospodinjstev. Čeprav je operater pred dobrim mesecem omogočil gigabitni priključek, so naredili še korak več in podvojili hitrost (2 Gbit/s). Tolikšna je na voljo predvsem v večjih krajih, sčasoma pa bodo na voljo vedno večjemu številu uporabnikov po vsej Sloveniji. Doplačilo za nadgradnjo hitrosti znaša 16 evrov v paketih NEO A, NEO B, NEO C, NEO Svet A, NEO Svet B. NEO Svet C, NEO SuperNet, Poslovni net, Poslovni duo in NEO poslovni. Nadgradnja hitrosti velja tudi v omrežjih OŠO (odprto širokopasovno omrežje), kjer so za to na voljo tehnične možnosti.

Vsak se sam odloči, ali tolikšno hitrost (že) potrebuje. Dejal sem, da bo najpozneje do leta 2030 postala nujna dobrina, brez katere si takrat ne bomo znali predstavljati življenja. Ravno zato je odlična novica, da možnost obstaja in da se za »hipersonični« internetni priključek lahko odloči vsako leto več slovenskih družin.


Nalaganje vsebine
© 2021 Telekom Slovenije
2. junij 2022
5930
10. junij 2022
Ne samo enega, dobite lahko kar dva gigabita