Navidezna, obogatena, mešana in razširjena resničnost naj bi predstavljale naslednji korak razvoja računalništva in našega rokovanja s tehnologijo. Ampak, kaj vse to pomeni in kakšne naprave bomo uporabljali?
Navidezna oziroma virtualna resničnost (VR) je skorajda utopičen koncept popolne potopitve v virtualni računalniški svet, ki ga je populariziral že znanstvenofantastični žanr kiberpanka v osemdesetih. Prva VR-očala je razvil ameriški raziskovalec Ivan Sutherland leta 1968, a prvi izdelek za domačo uporabo, Nintendo VirtualBoy, je prišel na trg šele v devetdesetih. In pogorel. Kljub trudu in navdušenju nad tehnologijo in možnostmi, ki naj bi jih ponujala, so VR sistemi zmeraj predstavljali nišo, ki so jo omejevala draga strojna oprema, neudobnost nošenja sistema, ki je bil običajno nekje med masko in čelado ter tehtal preveč, pomanjkanja zanimivih iger in drugih aplikacij ter posledično nenavdušujoče uporabniške izkušnje. Prvi resni premiki so se začeli v prejšnjem desetletju z Oculus Riftom, HTC Vivom in PlayStaion VR, danes pa se z novo generacijo teh izdelkov nahajamo na prelomnici. A najprej poglejmo ostale vrste »resničnosti«.
Pametna očala in razširjene resničnosti
Pri obogateni resničnosti (augmented reality – AR) gre za dodajanje podatkov iz virtualnega sveta v našega. Tehnologije, ki uporabljajo ta koncept, so precej razvite, saj je osnova pametni telefon. Pri aplikacijah in igrah obogatene resničnosti se prek podobe sveta, ki jo kaže kamera telefona, izrisujejo uporabni podatki (npr. navigacija) ali pa Pokemoni, ki jih moramo nabrati. Čeprav AR omogoča izredno uporabne funkcionalnosti, kot so denimo navigacija po ulicah, prikaz konkretnih stanovanj, ki so na trgu, podatkov o kulturnih in naravnih znamenitosti, je bila daleč najbolj priljubljena uporaba doslej igra Pokemon Go, ki je v drugi polovici prejšnjega desetletja obnorela svet, ko so ljudje po ulicah in v naravi »zbirali« virtualne Pokemone, kar je pogosto privedlo do nesreč.
Še večji potencial za AR bodo pametna očala. Google je že pred desetletjem poskušal z očali Google Glass, ki pa so naletela na številne kritike, predvsem zaradi težav z zasebnostjo, ker so imela vgrajeno kamero. Google Glass je bil za običajne uporabnike kmalu ukinjen, nedavno pa še za poslovne. A napredek v razvoju stekla, zaslonov in mikroprocesorjev pomeni, da bodo podjetja nedvomno še naprej vztrajala na tovrstnih izdelkih, čeprav lahko dejanski preboj najbrž pričakujemo šele, ko bodo AR-očala podobno majhna, lahka in neobremenjujoča, kot so običajna očala, ob tem pa bo prikaz dodatnih informacij uporaben in nemoteč za siceršnje gibanje po svetu.
Industrija in vojska
Mešana resničnost (mixed reality – MR) je podoben koncept kot obogatena, a ima drugačen fokus. Medtem ko obogatena resničnost v podobo resničnega sveta dodaja koščke iz virtualnega (npr. prikaz na katerem ovinku zaviti, ime kipa in kdaj je bil postavljen, kje se skriva Pikachu …), je pri mešani resničnosti kombinacija virtualnega in resničnega povsem prepletena. Trenutno se mešana resničnost uporablja predvsem za urjenje in izobraževanje. S pametnimi očali, kot so Microsoft HoloLens, se lahko na primer novi zaposleni v tovarni poduči o celotnem delovnem procesu, ki se mu odvija na zaslonu očal, in se vanj celo vključi, ne da bi motil sodelavce ali kogarkoli postavil v nevarnost. Na podoben način se vojaki urijo rokovanja z orožjem, ne da bi obstajala nevarnost, da bi koga poškodovali. Prikaz podatkov in delovanja posameznih strojev omogoča tudi lažje popravilo serviserjem, mešana resničnost pa je primerna tudi za telemedicino.
Razširjena resničnost (extended reality – XR) je skupni izraz za vse te »drugačne« resničnosti, a oglejmo si, kako bodo vse te resničnosti sploh vplivale na naše resnično življenje. Medtem ko se bomo z industrijskimi rešitvami, kot je Microsoft HoloLens srečali zgolj v delovnih okoljih, ki so jim namenjena, in lahko AR že danes povsem funkcionalno uporabljamo s pametnim telefonom, pa za VR potrebujemo posebno opremo. Trenutno najbolj vroča zadeva je PlayStation VR2, ki je prišla na trg v marcu. Gre za VR-očala, ki jih priključimo na PlayStation 5 in nato z njimi igramo VR-igre. To so posebne igre, običajno različice klasičnih iger, ki jih moramo dokupiti. Ob predstavitvi očal so bile na voljo nekatere klasike, kot sta Gran Turismo 7 in Resident Evil Village, vendar bo trajalo še nekaj časa, da bo ta knjižnica zares bogata.
Bistveno več vsebin je na voljo konkurentom, ki se povezujejo z računalniki, kot so Meta Quest 2, HTC Vive in Valve Index. V spletni trgovini Steam je na voljo prek 600 VR iger, a se jih večina ne približa naslovom za PlayStation v smislu kakovosti in grafične izpiljenosti. Potem pa je tukaj še vprašanje cene. Za Meta Quest 2, HTC Vive FLOW in PlayStation VR2 je treba odšteti med 500 in 600 evri, Valve Index in HTC Vive Pro sta prek tisočaka, Meta Quest PRO pa kar dva tisoč evrov. Poleg tega potrebujemo za PlayStation VR2 še PlayStation 5, nekatere ostale pa delujejo bolje v povezavi z (zmogljivim) računalnikom.
Popolna potopitev v igre
Čeprav večina teh VR-očal ponuja širok nabor aplikacij, so najbolj zanimive seveda igre. Očala osamijo uporabnika od preostalega sveta, saj zablokirajo prikaz zunanjega sveta, mnoge pa imajo tudi slušalke, ki to potencirajo. Nekatere sisteme je treba še dodatno nastaviti za prostor v katerem se nahajamo (tipično potrebujemo okrog 2 x 2 m), upravljamo pa jih s posebnimi kontrolerji, ki jih držimo v dlaneh. Ko se nahajamo v virtualnem prostoru, z obračanjem glave obračamo svoj pogled, s kontrolerji pa upravljamo z meniji; oziroma v primeru igre, z obračanjem obračamo lik in s kontrolerji izvajamo gibe in se premikamo. Boljša kot je strojna oprema, lepša je slika, bolj se poglobimo v ta svet in boljšo izkušnjo imamo. Razen, če trpimo zaradi slabosti navidezne resničnosti, saj nekaterim uporabnikom vstop v VR-svet povzroči glavobol, bruhanje in izčrpanost. K temu so nagnjeni tisti, ki trpijo zaradi potovalne slabosti, otroci, pa tudi ljudje, ki so sicer utrujeni ali bolni.
Trenutno največji proizvajalec VR-očal je Meta, lastnik Facebooka, Instagrama in WhatsAppa, ki po zadnjih podatkih z Meta Quest 2 drži kar 75-odstotni tržni delež. Sony je drugi s prvo generacijo PlayStation VR s 5-odstotnim deležem, a se bo po predstavitvi aktualne generacije ta nedvomno povečal. Še bolj zanimivo pa bo videti, kako bo trg razburkal Apple, ki naj bi kmalu predstavil svoja VR (in AR) očala, po govoricah sodeč, imenovana Apple Reality Pro. Meta seveda stavi na potenciale virtualnih svetov, ki naj bi po mnenju direktorja podjetja Marka Zuckerberga predstavljali naslednjo generacijo družabnih omrežij, zaradi česar so v razvoj teh svetov tudi vložili milijarde dolarjev. Čeprav še niso dosegli preboja na tem področju, je vsekakor ključni problem število uporabnikov VR sistemov, kar bo konkurenca na tem področju najbrž izboljšala, sploh, če se bodo naprave pocenile.
Apple Reality Pro
No, to vsekakor ne bo veljalo za Applov izdelek, ki naj bi po ocenah analitikov stal okrog 3000 dolarjev, kar ob evropskih davkih in dajatvah pomeni najmanj 3500 evrov. A Apple se je odločil za lasten pristop in želi s prvo generacijo izdelka ponuditi premijsko izkušnjo z najboljšo strojno opremo, v prihodnjih letih pa namerava dodati še cenejše različice. Apple Reality Pro naj bi tako imel dva 4K zaslona s tehnologijo mikro-OLED in več kot dvanajst kamer, med katerimi bodo nekatere obrnjene navznoter za prikaz spreminjajočih obraznih izrazov na avatarju in za upravljanje s premikanjem oči, druge pa za mapiranje prostora, da bo uporabnik vedel, kje se nahaja. Očala naj bi poganjal procesor razreda M, torej enak kot Applove računalnike, medtem ko druga VR očala poganjajo procesorji enakega reda kot pametne telefone. Kljub temu naj bi bil Applov izdelek občutno lažji, okrog četrt kilograma, saj bo imel ločeno baterijo, ki naj bi si jo uporabnik namestil za pas. Za uporabo ne bo potrebne povezave z računalnikom ali telefonom, bo pa seveda mogoča.
Apple naj bi svoja VR-očala predstavil na junijski konferenci WWDC, tako da bomo takrat izvedeli vse podrobnosti, a nikakor ne gre pričakovati, da bodo že v prvih mesecih spremenila karkoli na trgu razširjene resničnosti. Glede na siceršnje trende je pravzaprav takrat pričakovati upad uporabe in prodaje, saj je poleti prevroče za nošnjo VR-očal. Tega pa tudi Apple nedvomno ne bo zmogel razrešiti.
