Pametni telefoni in podobne naprave so postale kot neke vrste varuške (intervju)

Renata Anžič Trtnik 11. februar 2020 Čas branja članka: 10 min
/PublishingImages/safe-si-anzic-feb20-hero.jpg

Ob dnevu varne rabe interneta, ki je letos 11. februarja, smo se pogovarjali z Ajdo Petek, koordinatorico točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, na kateri se ukvarjajo z osveščanjem otrok, najstnikov, staršev in učiteljev, po novem tudi vzgojiteljev v vrtcu, o tem, kako uporabljati internet in mobilne naprave na varen in odgovoren način. Povedala nam je, kakšno je v družbi stanje na tem področju in kaj je novega, kje se kot družba lahko še izboljšamo.

Kje so vedno znova spodrsljaji?

Opažamo, da se otroci in mladi odmikajo s Facebooka, saj je tam preveč staršev in odraslih. Zato iščejo druge aplikacije, ki so jim všeč. V ospredju sta predvsem Snapchat, ki je znan kot seksting aplikacija, saj si prek nje mladi pogosto izmenjujejo razgaljenje fotografije, in TikTok. Prav pri TikToku, kjer snemajo kratke videe in jih objavljajo, pogosto to počnejo v svojih sobah. S tem nehote razkrijejo svojo lokacijo in dovolijo vpogled v svoje življenje, pogosto je v video vključen še kdo, ki morda tega sploh ne ve. Tudi tu se med otroki širijo nasilne in spolne vsebine.

Ali osveščenost napreduje?

Mi že 10 let izvajamo delavnice v osnovnih in srednjih šolah. Na začetku je bilo otrokom to, kar smo predavali, nekaj povsem novega, zdaj pa jim je tema že precej poznana, prav tako pravila, nasveti ... Na kognitivni ravni jih je večina precej osveščena, precej več kot na začetku, vendar pa se vseeno pojavlja odstopanje v praksi. Obstali so na ravni znanja in družbeno zaželenih odgovorov. Sicer znajo povedati, da ne smejo nikomur zaupati svojega gesla, ker to odpre vrata, da ti nekdo ukrade identiteto, upravlja tvoj profil in ima vanj vpogled. Vedo tudi, da med prijatelje na omrežjih ni priporočljivo dodajati ljudi, ki jih sploh ne poznajo. Potem pa hkrati pripovedujejo, kako jim je prijatelj zlorabil geslo, ki so mu ga zaupali, kako jim je potrjeni »prijatelj« poslal napol golo fotografijo prek Snapchata in podobno. Ta razkorak je pri otrocih še bolj izražen kot pri odraslih.

 

Morda lahko ocenite, katera starostna skupina je najbolj lahkomiselna?

Menim, da se takšne vrste naivnost najbolj pokaže v zgodnji puberteti. To je že tako obdobje preizkušanja meja na vseh področjih, internet pa je v splošnem med mladimi dojet kot »varen poligon«, kjer ni staršev in si lahko privoščijo več, kot bi si sicer.

Druga ranljiva skupina, ki jo v okviru dneva varne rabe interneta še posebej nagovarjamo, pa so predšolski otroci. Oni še ne morejo razumeti določenih dejanj in posledic na spletu. So pa že izpostavljeni elektronskim napravam in internetu.

Čemu pa so najmlajši izpostavljeni?

Predvsem neprimernim vsebinam, na primer zelo radi gledajo vsebine na Youtubu. Teh je ogromno, ki so za njihovo starostno skupino primerne, zabavne in izobraževalne, vendar se zgodi, da se ob vključeni funkciji samodejnega predvajanja prikaže neprimerna vsebina. To so lahko pornografske vsebine, nasilne vsebine ali pač samo vsebine za starejše otroke, ki jih lahko mlajši po svoje in napačno razumejo, jih prestrašijo, na njih vplivajo negativno. Ne nazadnje je tu še oglaševanje. Pogosto otroci uporabljajo staršev telefon, ki jim ga ta ponudi, da se zamotijo, na primer v čakalnici pri zdravniku, v restavraciji pri večerji, da v miru pojejo ... Vendar ta telefon je prilagojen uporabi odraslega, na zaslonu pa se odpira kup vsebin, reklam, neprimernih, da bi jih otrok razumel.

Kaj pa medvrstniško nasilje, ki ga posnamejo in objavijo na družabnih omrežjih ali pa izvajajo med sabo prek spleta? Bili smo priče že res hudim prekrškom.

Pred časom smo opravili vseslovensko raziskavo o spletnem nasilju v starostni skupini od sedmega razreda do konca srednje šole. Spraševali smo jih, ali so ga že doživeli, kako so se odzvali, ali vedo, kaj morajo narediti v takem primeru ... Žal se je pokazala velika toleranca do nasilja. To je še posebej pri fantih slabo prepoznano. Oni to dojemajo kot nekaj smešnega, da se tako zabavajo s prijatelji, da to tako ali tako vsi počnejo, da jim je vseeno. Preseneča to, da tudi v vlogi žrtve to obravnavajo kot normalen dogodek, ker to tako pač je. In tega ne prijavijo. Pri dekletih smo opazili precej več s takimi dogodki povezanih negativnih čustev, kot so zaskrbljenost, stres, prestrašenost, žalost. Očitno pri dečkih kot družba zatajimo že pri sami vzgoji ...

Kaj bi lahko bila v tem primeru rešitev?

Menim, da vzpostavljeno zaupanje med starši in otrokom. Če se otrok zaveda, da se lahko v primeru težav obrne na starše, ne da bi ti takoj nastopili odklonilno, celo napadalno ali mu za kazen odvzeli mobilnik, potem lahko računamo na to, da bomo imeli vpogled v njegov svet, da se bo tudi v bodoče obrnil na nas, kadar se bo znašel v težavah, sicer se bo pred nami zaprl. Ob primerni reakciji staršev se bo tudi naučil, kakšno napako je naredil.

 

Kje otroci dobijo več informacij o pravilni in varni rabi interneta – doma ali v šoli?

Rekla bi, da v šoli. Seveda so osveščeni starši, ki se o tem podučijo, zberejo informacije in v tem duhu vzgajajo otroke. Vendar so taki v manjšini in običajno prav ti obiskujejo organizirana predavanja o teh temah. Je pa veliko več takih dogodkov ali delavnic za otroke organiziranih v sklopu šol. Prek šole je tudi nam lažje priti do večjega števila otrok. Seveda pa se trudimo in za starše izdajamo navodila, nasvete, videe, priročnike ... Do njih skušamo priti na razne načine, tudi prek družabnih omrežij. Takšna predavanja za starše organiziramo tudi v do družin prijaznih podjetjih.

Kdaj ste opazili, da se vedno mlajši otroci zabavajo ob elektronskih napravah in spletu? Kaj ni to malce strašljivo, da se starostna meja tako znižuje?

Strašljivo ali ne, tako pač je danes. Že nekaj let opažamo, da to ugotavljajo mednarodne evropske študije. Pa saj je dovolj, da se samo ozremo okoli sebe in to opazimo: zunaj vidimo družino pri jedi in otrok gleda v tablico, da sploh hoče jesti, da sploh odpira usta. Pametni telefoni in podobne naprave so postale kot neke vrste varuške. Zdaj imajo otroke že generacije, ki so bile rojene v ta tehnološki svet, tako imenovani digitalni domorodci. Tudi starševstvo je danes drugačno.

Prav 11. februarja se v sklopu izobraževalnega seminarja Na internetu že v vrtcu, ki je namenjen vzgojiteljem, prvič podajamo na področje vzgoje najmlajših. Strokovnjaki bodo spregovorili o varni in odgovorni rabi interneta za vrtce, vprašanjih zasebnosti otrok, kako tehnologija vpliva na razvoj otroka, njegove možgane, socialne veščine in tudi na telesni razvoj. Otroci preveč sedijo, imajo težave s telesno težo, pojavljajo se bolezni. Pametne ure, igrače, telefoni, ki so povezani v internet, se pojavljajo že v vrtcu, saj jih otroci prinesejo s sabo od doma. Drugi vidik pa je, da sami vrtci uporabljajo te naprave, da si otroci na primer pogledajo risanke prek Youtuba. Skrajni čas je, da izobrazimo vzgojitelje, kako rokovati s tem, da bo otrokom koristilo in ne škodovalo. In da bo varno.

Pripravljate tudi dva izobraževalna učbenika.

Tako je. Eden je za starše, ki je pravkar izšel in si ga starši lahko brezplačno naročijo na naši spletni strani. Gre za kratek priročnik, ki v desetih korakih razdela rabo mobilnih naprav pri otrocih do šestega leta. V njem so priporočila, na kaj je treba paziti, zapisane so izkušnje staršev, da se ti lažje poistovetijo s situacijo. Podaja tudi povsem praktične nasvete, kako otroka zamotiti v restavraciji, ne da bi mu v roke porinili elektronsko napravo. Vsebina je podana na zgoščen in prijazen način.

Drugi priročnik pa je za vzgojitelje v vrtcih in podaja vzgojni, socialni in pedagoški vidik. Zasnovan je kot praktični pripomoček za vzgojitelje, s pomočjo katerega lahko v delo z otroki vpeljejo teme varne rabe interneta. Vsebuje kopico aktivnosti, za izvedbo katerih sicer niso potrebne digitalne naprave, kljub temu pa otroci prek njih spoznavajo pomembna pravila za varno uporabo interneta. Kot priloga so zraven zgodbice za otroke, kjer nastopajo zajček, ježek in muca, ki so zelo radi na mobilnih telefonih. Ob tem se znajdejo v različnih zagatah in se prek tega učijo, kako pravilno ravnati, kje poiskati pomoč ...

Oba priročnika sta nastala kot priredba avstrijskega gradiva. Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si je evropski projekt, kar je velika prednost, saj si material lahko izmenjavamo z drugimi podobnimi točkami po Evropi, ga prilagajamo za lokalne potrebe.

 

Spletna stran safe.si je prava zakladnica informacij, nasvetov, vodičev za praktično rabo ... Tam so tudi poučni animirani videi za otroke. Je stran dovolj prepoznana in obiskana?

Zelo. Poznajo jo tako v šolah kot starši prek otrok ali ker sami iščejo vsebine, kako osvestiti otroke. Videi z ovčko pa so zelo priljubljeni tako med otroci kot odraslimi. Mladim je posebej zanimivo Središče za pomoč, kjer je nanizano ogromno situacij, kaj vse se ti lahko zgodi v povezavi z internetom in kako rešiti zagato. Staršem pa je namenjena prav posebna podstran.

Se je pojavil kak nov trend, ki nakazuje nove težave?

Ja, na delavnicah se je izkazalo, da so otroci začeli izpostavljati, da so starši kar naprej na pametnih telefonih. To je absolutno slab zgled, kar je pa še hujše, je pa to, da se otroci ob tem počutijo zanemarjene, odrinjene. Otroci pravijo, da se počutijo, kot da ne obstajajo. Neki deček je povedal, da mamici raje pošlje sporočilo na telefon, saj tako lažje pritegne njeno pozornost, kot če jo pokliče v živo. Za dan varne rabe interneta (11. februar, op. p.) smo tako pripravili kampanjo s plakati, ki bodo viseli v večjih slovenskih mestih, v čakalnicah pri pediatrih, v vrtcih in šolah. Na njih bo družina pri večerji. Tako oče kot mama bosta oba gledala v mobilnik, otrok pa bo med njima v mislih premleval, ali imata raje svoja telefona kot njega. Upamo, da bomo s plakati nagovorili čustva staršev, da bodo spoznali, da otrok za svoj razvoj potrebuje pristen stik.

Oktobra smo imeli v Ljubljani srečanje vseh točk osveščanja iz Evrope. Naši kolegi iz Avstrije so povedali, da organizirajo srečanja za starše v okviru šol. V ta srečanja vključijo nastope otrok, da s tem pritegnejo več staršev. Zanimivo je, da se je zgodilo, da so otroci prosili starše, da naj samo gledajo predstavo in ne fotografirajo in snemajo. Torej da jih ne gledajo prek zaslona. Menda so prošnje samo pet minut zalegle, potem je bilo vse po starem ... Na Dunaju so otroci celo dali pobudo za peticijo, da se na javnih prevoznih sredstvih ukine wifi, zato da bi spet pridobili pozornost svojih staršev.

Sodelujete s kakšnimi strokovnjaki?

Ja, s Policijo in z zunanjimi strokovnjaki z različnih področij, na primer z informacijskim pooblaščencem, ki se ukvarja z varstvom osebnih podatkov, varuhom človekovih pravic, Logoutom, psihologi, mladinskimi organizacijami, Zvezo prijateljev mladine, Svetom staršev Slovenije, Inštitutom za kriminologijo, Zvezo potrošnikov Slovenije ... Z mnogimi različnih profilov, ki se trudijo pomagati.

Priljubljeni videi:

 
 
 

 

Še več izobraževalnih video pa najdete tu.

Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
11. februar 2020
5034
11. februar 2020
Pametni telefoni in podobne naprave so postale kot neke vrste varuške (intervju)