Pogovor s psihologinjo o tem, kakšne posledice je šolanje na daljavo pustilo na dijakih in študentih

Renata Anžič Trtnik 28. oktober 2021 Čas branja članka: 6 min
/PublishingImages/intervju-logout-anzic-okt21-hero.jpg

Nuša Klepec je po izobrazbi psihologinja, zaposlena kot strokovna delavka in svetovalka na Logoutu, centru pomoči pri čezmerni rabi interneta. Zase pravi, da je sama že zelo dolgo močno vpletena v svet videoiger, najprej kot navdušenka in igralka, pozneje tudi kot organizatorka gaming dogodkov v Sloveniji. Vse te izkušnje ji pri delu s svetovanci na Logoutu pridejo še kako prav, saj pozna in lažje razume njihov svet.

Poleg svetovanj izvaja tudi delavnice za mladostnike in predavanja za učitelje ter strokovne delavce s temami preprečevanja in prepoznavanja zasvojenosti, rizičnih vedenj na spletu in varnosti na spletu. Trudi se za promocije uravnoteženega igranja videoiger. Dela tudi kot psihologinja na področju tekmovalne priprave e-športnikov in sodeluje z e-športnimi organizacijami v tujini. Prosti čas pa zelo rada preživi v naravi, na izletu s svojima kužkoma ali z dobro knjigo v roki.

Lansko šolsko leto je bilo posebno v več pogledih. Dijaki in študenti so zaradi zaprtja države preživeli ogromno časa za računalniki. Razni strokovnjaki poročajo o posledicah. Vi delujete v prvi bojni liniji, kar zadeva čezmerno rabo zaslonov. Kaj vi konkretno opažate v praksi in kaj je drugače?

Pri nas smo zaznali precej višjo potrebo po pomoči glede čezmerne uporabe zaslonov. V času korone, ko smo delovali na daljavo, smo razpisovali dodatne termine uvodnih srečanj, saj so bile čakalne dobe dva meseca. Zelo opazen je bil porast čezmerne uporabe digitalnih naprav za spremljanje zabavnih vsebin in druženje prek družabnih omrežij tudi v času trajanja pouka, večja odsotnost od pouka od doma, upad motivacije za druženje, učenje in gibanje, otroci niso spoštovali pravil staršev. Mnogi starši so bili izčrpani in brez moči, tako da so na koncu popustili ali celo prenehali z izvajanjem nadzora in spremljanjem otrokove uporabe naprav.

Tudi po odprtju šol so otroci obdržali »v koroni pridobljene« navade uporabe zaslonov, mnogi se npr. niso vrnili nazaj k svojim hobijem, še vedno preveč časa preživijo za zasloni, kar kaže na to, da bodo posledice ukrepov dolgotrajnejše. V primerjavi s preteklim letom imamo letos 25-odstotno povečanje posameznikov, ki so se k nam obrnili po pomoč. Predvsem so bile težke situacije za družine, ki pred nastopom šolanja na daljavo niso imele nobenih dogovorov in pravil glede uporabe zaslona, in za ranljive družine ali otroke, kot so npr. otroci z ADHD in z motnjami avtističnega spektra. Več je bilo spletnega nasilja, ki se je dogajalo tudi v času pouka in v spletnih učilnicah.

Glede digitalnega življenja otrok v času koronske krize je v 11 evropskih državah potekala raziskava KiDiCoTi, v kateri je sodelovala tudi Slovenija. Vprašani slovenski otroci so med spomladanskim zaprtjem v povprečju za zasloni preživeli skoraj sedem ur dnevno, od tega je bilo šolskega dela za malo manj kot štiri ure. Za primerjavo, evropsko povprečje v letu 2018 je bilo po podatkih raziskave EU Kids Online 2,6 ure na dan za vse aktivnosti skupaj. Poleg tega je slaba polovica vseh vprašanih otrok poročala, da so imeli težave zaradi čezmerne rabe (npr. da so izpuščali obroke ali spanec), skoraj tretjina vprašanih otrok pa je poročala, da se je v tem času pogosteje dogajalo, da so bili neuspešni pri zmanjševanju časa uporabe digitalnih tehnologij.

 

Se je morda pojavil kak nov »profil« ljudi, ki ga pred koronskimi časi niste zaznali?

Srečujemo se z veliko družinami, ki poročajo o tem, da pred korono niso imeli nobenih težav z uporabo zaslonov. Družine, katerih otroci so pred korono hodili na treninge, bili uspešni v šoli, se družili s prijatelji, aktivno preživljali prosti čas, v času šolanja na daljavo in ukrepov pa se jim je vse sesulo ‒ padle so ocene, treningov in drugih prostočasnih aktivnosti ni bilo, stiki so bili prav tako omejeni. In tudi po odprtju šol ti otroci preživijo več časa za zasloni, nimajo motivacije za aktivnosti, ki so jih obiskovali prej, in ne znajo priti nazaj v stanje, kakršno je bilo pred koronskimi časi. To so družine, ki se, če ne bi bilo korone, verjetno ne bi znašle pri nas.

Drugo, kar opažamo, pa je, da so mnogi, tako otroci kot odrasli posamezniki, digitalno povsem izčrpani. Delo od doma, šolanje od doma, domača opravila, težave pri vzpostavljanju ravnovesja med delom doma in prostim časom doma je prineslo mnoge izzive, meje med delom in prostim časom ali časom za družino pa so se hitro podrle oziroma zamaknile. S podaljševanjem dela od doma, porušeno rutino, pregledovanjem mailov, sporočil in domačih nalog zunaj delovnega časa, povečanim obsegom sestankov in Zoomov ipd. je pri mnogih posameznikih prišlo do digitalne preobremenjenosti in z njo povezanimi občutki izčrpanosti, negativnosti in stresa.

Ali v stroki obstajajo kakšne projekcije, kaj bi se lahko zgodilo, če še enkrat pride do šolanja na daljavo za daljše obdobje?

Na podlagi pretekle izkušnje lahko sklepamo, da bi še eno takšno obdobje izjemno negativno vplivalo na zdravje in počutje otrok in mladostnikov, pa tudi študentov, ki so v tej situaciji doživljali hude stiske. Vseh posledic, ki jih je prineslo že prvo obdobje koronskih ukrepov, verjetno še niti ne poznamo in sklepamo lahko, da bodo trajale še dolgo časa. Še eno takšno obdobje bi zagotovo prineslo še več duševnih stisk, kot sta depresija in anksioznost. Pričakujemo lahko še večje posledice na zdravju, npr. zasedênost, čezmerna telesna teža in slabša vzdržljivost, več zasvojenosti ter močno spremenjen življenjski slog otrok in mladostnikov.

 

Kaj pa duševne stiske?

Zagotovo so se v tem času povečale duševne stiske tudi med mladimi. Predvsem v drugem valu je bilo veliko negotovosti in nepredvidljivosti, kar je v kombinaciji z omejitvami gibanja, druženja, telesne aktivnosti in čezmerno uporabo digitalnih naprav vplivalo na duševno zdravje vseh, predvsem pa otrok in mladostnikov. Mnoge stiske so izvirale iz skrbi v zvezi z opravljanjem šolskih obveznosti v času šolanja na daljavo, pojavljal se je strah pred izpostavljenostjo prek spletnih kamer pri spremljanju tovrstnega pouka, strah pred vrnitvijo v šolske klopi in ocenjevanjem ter težave pri organiziranju dnevnih aktivnosti. Organizacije, ki nudijo telefonsko ali spletno svetovanje mladostnikom, poročajo, da so bile v primerjavi s preteklimi leti pogostejše teme pogovorov družina, depresija, tesnoba, osamljenost, panični napadi, samopoškodovanje in nespečnost. Najbolj so bile na udaru socialno ranljive družine, otroci in mladostniki, pri katerih so ukrepi še bolj poglobili stiske.

Ste v dani situaciji morda pripravili kakšno »prvo pomoč« za stiske, preventivo, če je dela za računalnikom preveč (predvsem za otroke, lahko tudi za odrasle)?

V času šolanja in dela na daljavo smo vsa svetovanja in srečanja preselili na splet, tako da je naša svetovalnica delovala nemoteno za vse družine in posameznike v stiski. Pripravili smo novo spletno predavanje za pomoč staršem ob izzivih šolanja na daljavo in seminar o zdravem življenjskem slogu zaposlenih. V tem času smo izpopolnili Družinski načrt uporabe naprav, ki je zdaj na voljo v digitalni obliki na naši spletni strani in pomaga družinam, da oblikujejo dogovore o uporabi zaslonov.

 

  • Vzpostavite organizirano in jasno strukturo dneva (v katero je vključen čas za delo/šolo, gospodinjska opravila, čas za gibanje, spanje, prosti čas ipd.). Pri šolanju od doma pomaga organizacija učnih ur v blokih po 45 min s 5- ali 10-minutnimi odmori.
  • Tudi pri šolanju ali delu na daljavo oblikujte rutino (zbujanje, primerna oblačila, primeren prostor, šola/delo, prosti čas, načrt za naslednji dan, spanje).
  • Dogovorite (pri mladostnikih) ali postavite (pri otrocih) družinska e-pravila, v katerih jasno in kratko opredelite: katere naprave lahko uporabljamo, v katerih prostorih, katere vsebine, v kolikšnem časovnem obsegu in kakšne so posledice kršenja pravil.
  • Družinska e-pravila naj veljajo za vse člane družine (prilagojena starosti) in nanašajo naj se predvsem na zabavne vsebine. Čas za šolo in čas za konstruktivno uporabo naprav opredelite posebej in jo spodbujajte.
  • Določite si odmore med šolo/delom in odmore pred zaslonom.
  • Ne nosite telefonov in računalnikov v spalnico ali posteljo, prav tako zasloni ne spadajo v otroško sobo.
  • Opredelite čas v dnevu, ko bodo vse naprave pospravljene (offline čas) in jih zavestno ne boste uporabljali.
  • Določite dan v tednu, ko boste imeli digitalni post (dan brez naprav).
  • Uporaba spleta naj bo smiselna in ne brezciljno brskanje iz dolgočasja.
  • Naprave naj ne bodo prižgane »v ozadju«, ko jih nihče ne gleda (npr. TV, računalnik ...).
  • Vsak dan si vzemite čas za vsaj nekaj gibanja (sprehod, razgibalne vaje doma).
  •  

    Na katere znake moramo biti pozorni pri otrocih in odraslih, da ne bo prepozno?

    Pozorni moramo biti predvsem, če gre pri osebi za preokupiranost z neko digitalno aktivnostjo, če so spremenjene spalne (npr. uporaba zaslonov ponoči, nespečnost) ali prehranjevalne navade (npr. prehranjevanje pred zaslonom, prinašanje telefona k mizi), nihanje razpoloženja, prikrivanje ali laganje o količini časa, preživetega za zasloni, za močno reakcijo ob odvzemu naprave, uporabo spletnih aktivnosti kot umik od težav, neupoštevanje dogovorov, poslabšanje šolskega uspeha ali delovne učinkovitosti in pomanjkanje zanimanja za druge aktivnosti.

    Katera je trenutno najbolj aktualna igra, ki kroži po spletu in ima izrazito negativne posledice?

    Igre same po sebi nimajo negativnih posledic, če se jih igra uravnoteženo in se upošteva starostne omejitve glede na to, za katero starostno skupino je igra primerna. Ena najpopularnejših je še vedno Fortnite, gre za tekmovalno igro, ki lahko v otrocih vzbuja zelo intenzivna čustva, ki jih še ne znajo uravnavati ali primerno izraziti, problematična pa je predvsem, če se ne upošteva časovnih in starostnih omejitev, saj je zaradi svoje interaktivnosti zelo zasvojljiva. Jaz bi na tem mestu rajši izpostavila družbeno omrežje TikTok, ki zaradi svoje narave in hitrega širjenja vsebin predstavlja spletni prostor, kjer lahko pride do spletnega nasilja, rizičnih stikov in neprimernih vsebin. TikTok ima že več kot milijardo aktivnih uporabnikov, problematičen je predvsem zaradi vsebine videov, ki se znajdejo na njem in so velikokrat neprimerne, ter zaradi težav v varovanju zasebnosti, saj hrani ogromne količine osebnih podatkov. In čeprav je podobno kot za druga omrežja starostna omejitev 13+, opažamo, da ga uporabljajo veliko mlajši otroci, tudi 6- in 7-letniki, ki ne samo spremljajo, ampak imajo tudi svoje profile in na njih samostojno ustvarjajo vsebine.

    Kje najpogosteje delamo napake?

    Pomembno se je zavedati, da smo starši svojim otrokom in mladostnikom zgled s svojo uporabo naprav in da smo na to pozorni že (in še posebej) v predšolskem obdobju, ko se oblikujejo navade otroka in družine, ki vplivajo na vzorec telesne aktivnosti skozi vse življenje. Uporaba različnih digitalnih naprav v predšolskem obdobju ne koristi otrokovemu razvoju. V tem obdobju otroci bolj od vsega potrebujejo čustveno varno družinsko okolje in čim več analognih izkušenj, ki jih dobijo prek igre, zabave in v interakciji s pomembnimi bližnjimi osebami. Pomembno se je o teh vsebinah z otroci in mladostniki pogovarjati, dogovore in pravila pa večkrat ponavljati in dosledno izvajati, da jih ponotranjijo.

    Preberite še:

  • RokOut - Mala šola spletnih vsebin (intervju)
  • »Zunaj vidimo družino pri jedi in otrok gleda v tablico, da sploh hoče jesti, da sploh odpira usta. Pametni telefoni in podobne naprave so postale kot neke vrste varuške« (intervju)
  • Ostani zbran! Aplikacije za pomoč študentom
  • Zasvojenost v digitalnem svetu, težave v realnem

  • Nalaganje vsebine
    © 2021 Telekom Slovenije
    28. oktober 2021
    5796
    29. oktober 2021
    Pogovor s psihologinjo o tem, kakšne posledice je šolanje na daljavo pustilo na dijakih in študentih