QR koda, jedilniki in ulična umetnost

Tehnik 15. oktober 2020 Čas branja članka: 4 min
/PublishingImages/ecenik-soho-hero.jpg

Eno od oglasnih sporočil, s katerim nas med koronavirusom nagovarjajo, je: »Stopimo skupaj, stopimo narazen!« Skupaj lahko stopimo tako, da z razdaljo poskrbimo drug za drugega, a vseeno ostanemo povezani med sabo in s stvarmi, ki so nam pomembne. Pri tem nam lahko pomaga tehnologija, s katero osvajamo nove načine komuniciranja in povezujemo analogni svet z digitalnim. Tu se ponovno prebuja uporaba QR kode, ki je pri nas na meniju že dolgo časa, vendar se razen za plačevanje položnic ali prebiranja kakšnim majhnih radovednosti iz embalaž ni resnično prijela. Skorajda je že veljala za zastarelo tehnologijo. A zadnja leta se njena uporaba v večini sveta vztrajno povečuje.

Ena odpriročnih rešitev QR kode je spletni jedilnik. Če ste se zadnje čase sprehajali po centru Ljubljane ali pili kavo v kakšnem »hipsterskem« lokalu, ste mogoče opazili cenike s QR kodo, postavljene na mize ali preprosto prilepljene na kotičke miz. To je prineslo veliko olajšanje za gostince, ki zaradi koronavirusa ne potrebujejo več neprestano razkuževati jedilnikov.

 

Ko je leta 2010 QR koda prvič prijokala na svet, pametni telefoni še niso bili dostopni vsem, zato njen prihod ni pomenil takojšnje spremembe obnašanja. Leta 2017 so Applovi telefoni začeli brati QR kode samo s kamero telefona, s čimer so se ji odprla vrata v nov svet. Danes jih najdemo na stenah v muzejih in galerijah, z njimi lahko kupujemo vstopnice, se identificiramo, plačujemo ... Predvem na Kitajskem je zaradi WeChata njihova uporaba občutno večja kot v ostalem delu sveta.

Enega bolj zanimih pristopov je ubral francoski grafitar PBOY, ki ob svojih umetninah naslika še kodo, preko katere lahko uporabniki donirajo denar za njegovo delo. Konec koncev njegovih del ni mogoče kupiti, niti zanje ne pobira vstopnine. Zakaj mu ne bi torej nekaj prispevali na takšen način?

Kam vse se bo QR koda v prihodnje še razvila in kako nam bo olajšala življenje? Zaenkrat vemo, da nam e-ceniki omogočajo, da kakšno stvar z jedilnika preučimo s pomočjo telefona in zato ne potrebujemo več mahati natakarjem – sploh tistim, ki ravno takrat raje gledajo v nasprotno smer. No, mogoče so takšni natakarji v bolj obremenjenih gostilnah, medtem ko v vaških lokalih seveda z največjim veseljem poklepetajo z gosti. A ti lokali imajo včasih še eno težavo: ne da nimajo e-cenika, naredili si niso niti svoje spletne strani. V marketinških krogih se velikokrat uporablja izraz osebna higiena. »Oh, to je pa ja osebna higiena,« rečejo. In čeprav gostinci vedo, kako pomembna je higiena pri pripravi hrane, velikokrat pozabijo na tisto drugo, spletno higieno. A ne glede na to, ob naročanju nove spletne strani z e-cenikom vseeno ni potrebno začeti stavka tako: »Dober dan, ali boste poskrbeli za našo osebno higieno?«


Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
15. oktober 2020
5405
15. oktober 2020
QR koda, jedilniki in ulična umetnost