Tablični računalniki, razni Padi, Tabi, Slate-i in podobni se rinejo v trg elektronskih igračk že več kot petnajst let. Brez dorečene uporabnosti in namena nas skušajo prepričati, da so idealni za branje e-pošte, in, in brskanje po spletu, in, in, em… stvari. Petnajst let, širša javnost pa o njih govori šele zadnje leto. Natančneje od 3. aprila 2010, ko je Apple z vajeti spustil iPad in začel podirati prodajne rekorde. Konkurenca je takoj zajela sapo in začela z dolgimi stavki napovedovati lastne naprave, boljše, hitrejše, večje (ali manjše), ki bodo imeli, vsebovali in znali vse, kar Jabolku manjka. Do začetka poletja se je obetala prava tablična renesansa. Do sredine poletja smo bili deležni nekaj fotografij, še več obljub in veliko prestavljenih rokov (in, no ja, Archos 7). In to jesen, več kot pol leta kasneje, je Samsung končno povil prvega pravega izzivalca za prestol najdražjega bralnika e-knjig – Galaxy Tab.
Samsung Galaxy Tab v vsem svojem sijaju
Specifikacije
Omrežje in povezljivost:2G ( EDGE/ GPRS; 850/900/1800/1900 MHz)
3G (HSDPA 7,2 Mb/s, HSUPA 5,76 Mb/s; 900/1900/2100 MHz)
WiFi IEEE 802.11 a/b/g/n
Bluetooth 3.0
DLNA
Dimenzije in masa:190,09 x 120,45 x 11,98 mm
380 g
Procesor:
1,0 GHz ARM Cortex A8
Spomin:
16/32 GB + MicroSD (do 32 GB)
512 MB RAM-a
Zaslon:Na dotik občutljivi, kapacitivni TFT LCD, velikosti 18 cm (7 palcev), v ločljivosti WSVGA (1024x600)
Fotoaparat / kamera
3 MP z LED bliskavico na zadnji strani in 1,3 MP spredaj.
OS:
Android 2.2 (Froyo)
Baterija:4000 mAh
Zunanjost
Samsungovi mobiteli me navadno odbijajo zaradi svojega tradicionalno plastičnega (in včasih malce cenenega) izgleda. Škripajoči deli, majavi pokrovi in podobne lepotne pomanjkljivosti lahko naredijo še tako strojno dovršen produkt cenen (ja, tebe gledam Galaxy S). Galaxy Tab je (presenetljivo) ne samo izjema, je gospod Izjema. Sicer je (razen stekla na sprednji strani) v celoti plastičen, vendar sestavljen izjemno kvalitetno. Vsak del se popolno prilega drugim in tudi, ko si z njim tako grob, da bi si zaslužil obisk socialne delavke, ne da od sebe niti piska.
Celotno sprednjo stran prekriva izjemno odporno »Gorila« steklo, ki prekriva tudi na dotik občutljive gumbe in se skoraj zliva z robom. Bleščava površina je resda magnet za prstne odtise, doda pa tudi nekaj elegance črnini, ki je na sprednji strani ne prekine noben gumb, mikrofon ali zvočnik. Sprednjo kamero najdeš točno tam, kjer bi jo iskal – na zgornji strani, desno od nevpadljivega napisa Samsung. Poleg štirih izrisanih (in za Android tipičnih) gumbov ob spodnjem robu, je to vse, kar se nahaja ob ekranu. Nič, kar bi preusmerjalo pozornost od dogajanja na zaslonu. Na levi stranici zgoraj zatipaš gumb za zaklep zaslona oz. vklop/izklop naprave, takoj pod njim še dvodelni gumb za nastavljanje glasnosti, nato prostor za razširitveno kartico (MicroSD) in zraven prostor za kartico SIM. Na desni stranici ni nič drugega kot mikrofon, na spodnji stranici zvočnik in večnamenski vhod. Ne, ni ne mikro, ne mini USB. Toliko o enotnih polnilcih, hura za fragmentacijo. Zadnja stran je bele barve, kar je dobrodošel kontrast resni črnini. Je bistveno manj odporna na praske kot sprednja stran, levo zgoraj je primarni fotoaparat/kamera, na sredini pa ime naprave (da vedno veš, s kom imaš opravka).
Strojna oprema
Za gladko delovanje skrbi Samsungova predelava ARM-ovega Cortex A8 procesorja, ki tiktaka z 1 GHz in 512 MB RAM-a. Procesor sam ni nič novega, najdemo ga že v mobitelu Galaxy S, zelo podobna predelava poganja tudi iPhone 4.
Še nekaj besed o zaslonu. Nekateri smo upali na osemnajst centimetrski Super AMOLED, pa so se upi izkazali za preveč visoko-leteče. Namesto tega ima Galaxy Tab vse prej kot povprečen TFT LCD zaslon. Če sem prej omenjal, da ima Samsung včasih težave pri sestavljanju mobitelov, pa to definitivno ne drži za njihove izkušnje pri zaslonih. So največji proizvajalec AMOLED ekranov, njihov Super AMOLED si obeta že novo razvojno stopnjo in je že sedaj verjetno najnaprednejši zaslon na tržišču (ob rami Applovem Retina zaslonu). 17,78 cm zaslon pri ločljivosti 1024x600 se ponaša s neprimerljivo čisto sliko, živimi barvami in kar je ravno za tablico mogoče najpomembnejše, dobro vidnost na prostem (tudi na soncu).
Primerjava velikosti, Samsung Galaxy Tab in knjiga
In sedaj glavna prednost, ki jo ima naša tablica pred iPadom. Najprej naj pojasnim, da nisem nastrojen proti Applu. iPhone 4 je trenutno najbolj dodelan mobitel, operacijski sistem iOS tako na iPhonu, kot na iPadu kljub nekaterim pomanjkljivostim gladko poseka vso konkurenco, vključno z Androidom. Je najbolj dodelan in s strani razvijalcev aplikacij najbolj podprt sistem na tržišču in tako bo še nekaj časa. O poslovni praksi podjetja ne bom zgubljal besed, sploh ne tistih grdih, so pa na svojem področju uspešni brez primere. iPad je odprl novo poglavje v zgodovini osebnega računalništva, znabiti, da bo kdaj dejansko ogrozil prenosnike oz. jih vsaj spremenil do neprepoznavnosti. Apple stavi na to, da je ekran ravno prav velik, da je uporaben in ravno prav majhen, da je prenosen. Steve Jobs je celo šel tako daleč, da je označil sedem palčne tabličnike za »popolnoma neuporabne (oz. DOA – Dead On Arrival)« , češ da imajo uporabniki prevelike prste.
Ne, Steven, ne bo držalo. Ko tako napravo uporabljaš dlje časa (recimo kak teden ali dva), opaziš kako moteče je, če je ne moreš varno držati v eni roki. Treba je upoštevati, da živijo tabličniki v zelo ozki niši. »Resno delo« bodo vedno opravljali namizni ali kvečjemu prenosni računalniki. Še tako dobra tipkovnica na dotik ne more zamenjati prave, odzivne in prostorne tipkovnice in miške, ki jo uporabljamo že toliko časa, da so gibi z njo skoraj nagonski.
Tabličniki blestijo, po drugi strani, pri enostavnih nalogah. Prikaz e-pošte, elektronskih publikacij in pri hitrem brskanju po spletu. In kar je najpomembnejše, to počnejo kjerkoli. Primer: stojim na postaji in čakam vlak/avtobus/trolo, mudi se mi. Dežuje in v roki držim dežnik. Vmes se spomnim, da sem pozabil poslati, recimo tale članek uredniku. Če ga moram še urejati, mi ni pomoči. Ne bom izvlekel prenosnika (tudi, če bi ga imel s sabo) in začel urejati besedilo. Če je končan in ga moram samo poslati, lahko izvlečem tabličnika (ja, tudi mobitel, o tem več kasneje), odklenem ekran in v nekaj sekundah je vse urejeno. In če meri tabličnik sedem palcev namesto slabih deset, je manj verjetnosti, da bo zdrsnil iz roke in odletel v elegantnem loku proti cestišču. Ne pozabimo, da je vreden 600 – 800 € (odvisno, o katerem tabličniku govorimo).
Preskok iz 10,16 cm na 17,78 cm je veliko opaznejši, kot iz 17,78 na 25,4 cm. Teh par centimetrov razlike pomeni, da ga lahko držimo v dlani (tudi, če je manjša) več kot deset sekund, da manjkrat pade po tleh, vseeno pa je ekran dovolj velik, da je uporaben. Spletnih strani ni potrebno približevati (no ja, skoraj nikoli), zelo (ZELO) dobro se berejo elektronske publikacije (e-knjige, časopisi) in e-pošta, da o predvajanju HD videa (720p) na njegovem zaslonu sploh ne govorim. Res je, da zna Galaxy S vse kar zna tablica, je pa uporaba tablice mnogo bolj udobna.
Fotoaparat ne nudi nobenega presežka. Pri ločljivosti 3 miljone točk, je ravno dovolj za fotografije, ki jih prikazuje tako velik ekran, ne bi pa se zanašal samo nanj. Na poti je tablica zelo uporabna, a za fotografijo imej s seboj še kak fotoaparat (ali mobitel, ki je sposobnejši v tem pogledu). Ne samo zaradi ločljivosti kamere, fotografiranje s tablico zgleda približno tako zabavno kot telefoniranje z njo.
Fotografiranje ob dnevni svetlobi
Fotografiranje skozi okno
Tudi baterija je pozitivno presenečenje. Pri normalni uporabi (redno brskanje po spletu, branje e-pošte skoraj izključno na tablici in občasen polurni video) je trajala dva dneva. Po taki izkušnji je moj Desire deležen le še zamerljivih pogledov.
Programska oprema
Tudi v tem pogledu ne prinaša Galaxy Tab veliko novega. Na njem je prednaložen Android 2.2 (Froyo), ki lepo skrbi za predvajanje Flasha in na splošno (skoraj) gladko delovanje sistema. Malce se še vedno čuti zamik (lag, o katerem poročajo tudi nekateri uporabniki Galaxy S) pri uporabniškem vmesniku, vendar komaj opazno. Samsung seveda ni mogel mimo svojega TouchWiz 3.0 grafičnega vmesnika, ki nekoliko pokvari uporabniško izkušnjo. Splošen izgled je preveč otročji (svetlo zelena ali svetlo modra ozadja ikon, na primer), a če še nisi uporabljal drugih inkarnacij Androida (recimo HTC Sense), ne boš pogrešal ničesar.
Fotografiranje v prostoru
Prebiranje novičk na Tab-u in kavica
Po drugi strani pa je treba pohvaliti Samsungove prednaložene aplikacije. Bralnik e-pošte, e-knjig, video predvajalnik, koledar in celo telefonija so zelo dovršene in dobro prilagojene velikosti zaslona. Ostale aplikacije se večinoma dobro prilagodijo (povečajo) zaslonu, razen nekaterih izjem. Nekatere aplikacije (Engadget in Speedtest na primer) ohranita originalno velikost (okoli 10 cm) in pustita debel črn rob. Ampak tudi aplikacije, ki se lepo povečajo dajejo vtis nedodelanosti. Ne izkoristijo prostora, ki jim je na voljo, kar je seveda logično, ker so narejene za dosti manjše zaslone. Tu najbolj izstopa ravno Googlova Gmail aplikacija, ki je dosti manj uporabna kot Samsungova vgrajena rešitev.
Brskalnik je hiter, dokler ne naletite strani, bogate s Flashem, tu se stvari začnejo zatikati, a so še vedno berljive. Drugi brskalniki (Opera, Skyfire) se odrežejo nekoliko bolje. E-knjiga, aplikacija, ki je prednaložena ter Dnevnik in Pulse, ki ju dobite na Android Marketu, se odrežejo tako dobro, da bi skoraj popolnoma opustil kupovanje tiskovin. Skoraj.
Ko bodo razvijalci začeli prirejati aplikacije tudi tej velikosti, bo uporabnost Galaxy Taba tudi bliskovito narasla. Tu se pa zapletemo v krog fragmentacije, ki je že tako ali tako pereč problem Googlovega Androida.
Vse to je sicer vezano na pomanjkljivost, ki pa je povsem na strani Googla: Froyo (tudi Gingerbread) ni namenjen tabličnikom. Že ta izjava Googla bi lahko pokopala Galaxy Tab, če ne bi Google kljub temu ravno naši tablici dovolil dostop do Android Marketa. Kar je vseeno neke vrste tihi blagoslov. Smešno kot se sliši, ravno Market je orodje, s katerim Google (in to zelo jabolčno) kontrolira Androida in izdelovalce strojne opreme. Kar nekaj tablic je že na trgu, ki tečejo na Androidu, pa nimajo dostopa do Marketa. Kar jih naredi toliko uporabne kot za 500 € starega časopisa. In Googlov slogan? Don't be evil.
Zaključek
Samsunga GT skoraj ne moremo ocenjevati samega zase. Primerjava z iPadom je praktično nujna, saj sta to trenutno edina resna predstavnika svoje vrste. iPad je Apple, to je za nekatere vse, kar je pomembno. iPad dela. Aplikacije so napisane točno zanj, za to strojno opremo, za to velikost ekrana s strani zelo talentiranih in nepregledno številčnih razvijalcev. Za njim stoji čudodelni Applov marketing. iOS je izpiljen, že prav legendarno stabilen in ko so posodobitve na voljo, so na voljo vsem uporabnikom.
Tab je velik 17,78 cm (7 palcev). To, kljub vsem pomanjkljivostim, je tisto, kar ga naredi ne boljšega, ampak bolj uporabnega. Ne dve kameri, ne sposobnost telefonije, ki je smešna. Šokantno, ampak vse prednosti iPada zbledijo proti enostavni uporabnosti teh 17,78 cm. Argumenti tipa »Size matters«, na katerih temelji večina negativnih ocen Galaxy Taba so prav neresne. Večje ni boljše, večje je večje. Tako Samsung kot Apple sta delala kompromis med velikostjo ekrana in mobilnostjo naprave in Samsung je zadel boljše razmerje. Največja težava Galaxy Taba je v tem, da tisti, ki nosijo dovolj velike žepe zanj, nimajo teh dovolj globokih. Če odmislimo vse subvencionirane ponudbe, je 600 € precej visoka cena za napravo, ki ne nadomesti ne mobitela ne računalnika. Če torej že imaš recimo Galaxy S, HTC Desire/Desire Z/Desire HD, morda iPhone ali kateregakoli novih Windows Phone 7 mobitelov, je tablica zgolj malenkostna nadgradnja za visoko ceno. Po drugi strani, če šele razmišljaš o nakupu podobne naprave, pa si vseeno zadovoljen s svojo Nokio, upoštevaj da se cena Galaxy Taba niti ne razlikuje od sorodnih mobitelov.
