Letošnje leto, ki ga je zaznamovala pandemija covid-19 in je posebno v marsikaterem pogledu, je prav tako kot v življenje vsakogar med nami zarezalo tudi med najbolj pomoči potrebne in pogosto tudi najbolj osamljene ter prezrte. Tako se v tem obdobju pomena medosebnih odnosov in pomoči zavedamo še bolj kot doslej, osamljenost med starejšimi pa je v okoliščinah, v katerih smo se skupaj znašli, postala še izrazitejša. Ob tem starejši, ki živijo sami, potrebujejo tako pomoč pri vsakodnevnih opravkih, prevozu in obisku zdravnika, hkrati pa predvsem pristen človeški stik, pogovor in čas, ki jim ga namenijo prostovoljci, ki jih obiščejo na njihovem domu.
Trenutno pa ostajajo zaprti doma sami, v domovih za starejše, brez stikov z družino, vnuki, s prijatelji in sosedi. Ostajajo tudi brez interesnih dejavnosti, obiskov prireditev in izletov, ki so jim vnesli lepe barve v jesen življenja. Komunikacija je tista, ki nas povezuje, nam daje občutek, da nismo sami in pozabljeni. Ker je zaradi epidemije marsikdo izgubil posel, službo, svojce, zdravje in komaj zmore sam preživeti, težko še daruje. Dobrodelna društva, zveze in organizacije to že močno občutijo.
Telekom Slovenije je finančne donacije namenil UKC Ljubljana, UKC Maribor in Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna, oskrbovancem domov za starejše je pomagal z mobiteli in brezplačnimi video klici, mladim iz socialno ogroženih družin pa zagotovil brezplačne modeme in brezplačen mobilni prenos podatkov. Kot vodilni slovenski operater sicer podjetje skozi vse leto aktivno vrača družbi, v kateri deluje, ter kot donator pomaga številnim humanitarnim organizacijam, projektom in pomoči potrebnim posameznikom, v okviru svojih družbeno odgovornih aktivnosti pa izobraževalnim, kulturnim in športnim organizacijam ter dogodkom. »Zato ob zaključku leta donacijo namenjamo humanitarnim organizacijam in prostovoljcem, ki vsak dan tudi v letu, ki je bilo za vse polno negotovosti in preizkušenj, skrbijo, da kot družba ostajamo povezani. Verjamemo, da je pomemben del praznikov tudi občutek, da nisi sam, požrtvovalni prostovoljci pa skrbijo za to, da povezanost ni le beseda, temveč je občutek pripadnosti, bližine in topline,« ob tem poudarja Tomaž Seljak, predsednik uprave Telekoma Slovenije.
Tu je kratka predstavitev dobrodelnih organizacij, ki se, med drugim, ukvarjajo tudi s pomočjo starejšim, ki jim je Telekom Slovenije daroval finančna in materialna sredstva, da bodo lažje pomagale premagati stisko najranljivejše skupine.
Slovenska filantropija
Od leta 2006 izvaja Program medgeneracijskega sodelovanja. Začeli so s projektom Sadeži družbe, v okviru katerega so spodbujali prostovoljno sodelovanje in povezovanje osnovnih in srednjih šol z organizacijami, ki vključujejo starejše. Leta 2008 so nadaljevali z vzpostavitvijo medgeneracijskih skupnostnih centrov, ki delujejo kot poslovne enote Slovenske filantropije. Do danes so jih vzpostavili šest: v Murski Soboti, Žalcu, Črnomlju, Metliki, Vipavi in Logatcu, delno pa izvajajo program tudi v Ljubljani. Centre vsako leto obišče več kot 10.000 obiskovalcev. Medgeneracijski skupnostni centri so namenjeni vsem prebivalcem lokalne skupnosti. Ponujajo prostor za aktivnosti, ki spodbujajo sodelovanje, prenos znanja in razumevanje med generacijami. V njih ustvarjamo priložnosti za druženje in aktivno učenje v vseh življenjskih obdobjih ter situacijah. Zaposleni in prostovoljci ponujajo vsebine, namenjene vključevanju najbolj ranljivih skupin ljudi, nudijo jim podporo in pomoč v vsakdanjem življenju z namenom preprečevanja osamljenosti in izključenosti. Obiskovalci tako krepijo svoje socialne mreže in kakovostno preživljajo prosti čas.
Zavod Zlata mreža ‒ Projekt Prostofer
Ena od storitev Zlate mreže je tudi prostovoljno posredovanje prevozov, kar pove skovanka prostofer oziroma prostovoljni šofer. Nekateri starejši ne zmorejo več sami voziti, morda nimajo vozniškega dovoljenja, živijo v odročnem kraju, kjer avtobus ali vlak redko vozita ali pa sploh ne. Morda nimajo svojcev, da bi jih peljali, na primer, k zdravniku ali pa jih ne želijo obremenjevati. S svojim jeklenim konjičkom pa še vedno aktivni starejši, ki imajo izpit in še vozijo, pomagajo sovrstnikom tako, da jih zapeljejo, kamor želijo. Projekt Prostofer je povezal te ljudi med seboj, s katerim je povečal udeležbo starejših v cestnem prometu in njihovo mobilnost. Izboljšali so varnost starejših voznikov in drugih udeležencev v prometu ter povečali cenovno dostopno mobilnost in socialno vključenost starejših.
Zavod sopotniki
Tudi ta zavod pomaga starejšim s prevozi. Moči so združili prostovoljni vozniki različnih starosti in poklicev, svoj prosti čas podarjajo v ta namen tudi študenti. Zavod nudi prevoze na območju občin Hrpelje ‒ Kozina, Divača, Sežana, Sevnica, Brežice, Krško, Kočevje, Postojna, Pivka, Ajdovščina, Ankaran, Litija in Šmartno pri Litiji, Cerknici in Idriji, vendar se pri prevozih ne omejujejo zgolj na te kraje. Če potnik želi oz. mora opraviti obveznosti v katerem drugem kraju, ki ni na seznamu, mu z veseljem ugodijo. Starostnike ne samo prevažajo, temveč jih bodrijo, da sami prevzamejo pobudo, jim pomagajo pri spremstvu, pomagajo jim nesti težje stvari, krepijo zaupanje, komunikacijo, družabno življenje.
Društvo Humanitarček
Eden njihovih projektov, ki se ukvarjajo s pomočjo ljudem v stiski, je Projekt Vida. Ta projekt je namenjen posebej starostnikom po vsej Sloveniji. Zbirajo denarna sredstva, spodbujajo k pomoči ob naključnem srečanju s starostnikom (dostojanstveno in nevsiljivo jim plačamo nakup, odnesemo vrečke do doma, malo poklepetamo z njimi ...), starejšim pomagajo s konkretno pomočjo (pospravljanje stanovanj in manjša hišna opravila, nakup osnovnih dobrin ter pomoč pri prevozu, obisk na domu za prijeten klepet in tolažbo, pomoč pri izpolnjevanju formularjev in uradnih zadev, pomoč pri e-obrazcih ...), spodbujajo k podpisu peticije. Društvo z zbiranjem podpisov k peticiji pomaga doseči avtomatizacijo in debirokratizacijo dodelitve varstvenega dodatka v 7. protikoronskem paketu. Kaj to pomeni? Po zakonu predvidene pravice socialno ogroženim (med pomembnejšimi je varstveni dodatek) so marsikomu nedostopne. Teh pravic je deležnih 22.600 ljudi, čeprav pod pragom revščine živi 92.000 ljudi, ki so starejši od 60 let.
Raven družbe se prepozna po svojem odnosu do starostnikov. Vsi imamo starše in stare starše, ki jim želimo čim lepšo jesen življenja.
