V času karantene: Kaj pravi internet danes?

Renata Anžič Trtnik 14. maj 2020 Čas branja članka: 7 min
/PublishingImages/v-casu-karantene-kaj-pravi-internet-danes-anzic-maj20-hero.jpg

V duhu trenutnega stanja, ko smo tako rekoč čez noč spremenili svoje navade, bodisi povsem praktične kot virtualne, smo pogledali, kaj se dogaja nam, okoli nas in v novi situaciji. Dovolj je že bežno opazovanje, še bolj pa primeri povsem iz vsakodnevnega življenja, da vemo, da marsikaj ni več tako, kot je bilo. In verjetno se bo kar nekaj novih navad ohranilo.

Otroci in mi smo se naučili novih veščin. Hkrati priznavamo, da učiteljev ni moč nadomestiti. Stik v živo je nenadomestljiv. Pa ne le v učnem procesu. Še posebej to opazimo, ko pogrešamo socialne stike. Ljudje smo družabna bitja. Nekaj novih navad pa je prineslo tudi prednosti, na primer spletni nakupi, ki nam prihranijo ogromno časa in energije ter bolj premišljene in načrtne nakupe. Tu so tudi službeni sestanki, ki ne trajajo več ure, ampak se zaradi drugačnega dojemanja in sposobnosti koncentracije mnogo prej in bolj učinkovito končajo. V razmislek nekaj podatkov: marca se je uporaba telekomunikacij povečala za 30 odstotkov, uporabnikov je več za tretjino. Razlika med mesecem februarjem in marcem je kar 46 odstotkov (vir: Red Orbit). Prav tako se je pokazalo, da se zdaj precej več nakupuje prek spleta, enakomerno prek vseh dni, končni promet je večji, vrednost nakupa pa nekoliko manjša. Najraje opravljamo nakupe dopoldne in zvečer.

Za komentar bolj celovitega pregleda smo prosili Borisa Velerja, ki je soustanovitelj prve specializirane ambulante za zdravljenje digitalnih zasvojenosti Logout in svetovalec ustvarjalne uporabe spleta. Odgovarjal je na naša vprašanja, kaj se dogaja s spletnimi zabavnimi aplikacijami, družabnimi omrežji, aplikacijami za videoklice ...

Ko splet postane okno v svet

Uporaba interneta je v Sloveniji, kar zadeva dostop do spleta, tako mobilni kot namizni, v evropskem vrhu. Glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe pa smo tik pod povprečjem članic EU-28. Še precej je prostora za razvoj na področju digitalizacije gospodarstva, spletne varnosti, razvoja človeškega kapitala, spletnih storitev (predvsem javnih) in tudi uporabe širokopasovnih povezav. Podlaga in smernice za razvoj nam omogoča strategija razvoja informacijske družbe do leta 2023. Seveda ni možno vsega postoriti čez noč, je pa zdaj pravi čas, glede na izražene potrebe, da se naredi korak naprej, nam je pojasnil Veler.

»Izolacija se je dotaknila čisto vseh delov družbe, od najmlajših do najstarejših, od že tako najranljivejših skupin do posameznikov, ki so čez noč zaradi popolne zaustavitve dejavnosti postali ogroženi. Internet nam je v teh časih predvsem v pomoč. Pomaga ohranjati stike z bližnjimi osebami, vrstniki in sodelavci. Posledično se je uporaba spletnih orodij in vsebin izrazito povečala.«

Zdaj že znano dejstvo je, da je čas lockdowna v globalnem svetu uporabo interneta v nekaterih državah povečal tudi za 50 odstotkov. Pojavile so se celo težave s preobremenjenostjo strežnikov in omrežij. Določeni ponudniki vsebin, na primer Youtube in Netflix, so morali za nekaj časa zmanjšati kakovost svojih pretočnih vsebin, da so lahko zadostili trenutnemu povpraševanju. Številni posamezniki so sploh prvič okusili delo na daljavo. Novi uporabniki so se spopadli z lastnimi strahovi in se odločili za brezstično poslovanje in tako sploh prvič zaupali svoje osebne podatke spletnim trgovcem. A tudi tu ni pri naročanju ni šlo brez ovir. Skok povpraševanja je povzročilo »karanteno« tudi pri spletnih trgovcih, ki logistično in kadrovsko niso bili sposobni odgovoriti na izrazit porast povpraševanja in so svoje spletne strani zaprli za nova naročila, pove sogovornik in najbrž je prav to občutil marsikdo med nami.

Največ vsebin, po katerih se v času izolacije povprašuje prek spleta, so prehranskih izdelki, izdelki za urejanje stanovanj in okolice ter pripomočki za delo na daljavo. Tu je še spletna zabavna industrija, na primer pretočni videi, filmi, videoigre. Po zgledu iz tujine so tudi slovenski ponudniki pretočnih vsebin omogočili sicer plačljive vsebine brezplačno, saj se zavedajo, da so ljudje doma in da več časa namenjajo tudi zabavnim vsebinam. Seveda pa poleg tega, da si želijo pomagati in se uporabnikom približati ter pokazati v dobri luči, imajo tudi svoj pragmatični interes, da na ta način skrbijo za obstoj ali celo rast svojega tržnega deleža.

Netflix je objavil, da imajo zdaj trikrat več naročnikov kot v enakem obdobju lanskega leta. Med zabavnimi vsebinami je 80-odstotna porast uporabe pri videoigrah, kar je logična posledica, saj so otroci in mladostniki več doma pred zasloni. Zanimivo je stanje na področju zagotavljanja dela od doma. Ta ne zadeva zgolj programsko opremo (Zoom, Google Meet, Skype in podobna orodja za delo na daljavo), ampak se je močno povečala poraba tudi strojne opreme in pripomočkov, na primer spletnih kamer, prenosnikov, tiskalnikov ... Zanimivo je tudi, da se je dostop do spletnih vsebin prek namiznega računalnika in telefona v obdobju ukrepov uravnotežil.

 

»Tudi pri Logoutu smo celotno delo z našimi svetovanci, z zasvojenimi in čezmernimi uporabniki spletnih vsebin, preselili iz srečanj v živo v srečanja na daljavo. Po mesecu takšnega načina dela smo ugotovili, da splet sicer prinaša določeno udobje. Vseeno pa ne more nadomestiti pogovora v živo, ki je lahko veliko bolj poglobljen in intimen. Mlajši uporabniki (otroci nekje do 15. leta starosti) zmorejo veliko manj pozornosti. Med pogovori, ki potekajo prek videoklica, jim pozornost večkrat uide na druge sočasne vsebine, ki jih med pogovorom spremljajo na zaslonu. Pri starejših teh težav nismo zaznali.

Je pa zdaj že znano in raziskano, da je za komunikacijo prek videoklica potrebno veliko več energije za osredotočenost. Tudi pri odraslih osebah. Težje je namreč spremljati neverbalno komunikacijo. Več je motenj. Celo trenutke tišine, četudi gre le za delček sekunde, si sogovorniki lahko napačno interpretirajo.

Ne samo, da si naši uporabniki in mi želimo čim prejšnjega dela v živo, tudi kot starš osnovnošolskega otroka, ki vsakodnevno rešuje opravila za šolo na daljavo, verjamem, da bo vrnitev v običajne klopi, med prijatelje, osebno interakcijo, pomenilo globoko olajšanje. Tehnologija pa jih bo s pridom, kot dodatna motivacija in orodje za delo, spremljala še naprej. Veliko bolj, saj smo se vsi, tako starši, otroci, kot tudi učitelji, marsikaj koristnega tudi naučili.«

Sogovornik doda, da so se tudi sami še dodatno prilagodili trenutni situaciji in času, ki prihaja. V obdobju razglašene epidemije so pripravili posebno spletno stran Logout – Rokout. Ideja za Rokout je nastala v času epidemije ob ugotovitvi organizacije Logout, da otroci in mladostniki zaradi šolanja doma občutno več časa preživijo pred računalniki in je zato še toliko bolj pomembno, da so pri uporabi kar se da zmerni in previdni. Ker pa preventivne aktivnosti organizacije na običajen način niso bile več mogoče, so poiskali nov način, da to ciljno skupino nagovorijo po digitalni poti prek male šole spletnih vsebin za mlade. Več o tem pa v junijskem intervjuju.

Morda vas zanima še:

  • Zasvojenost v digitalnem svetu, težave v realnem
  • Otroci in igrice. Kaj jim ponuditi, da bo hkrati zabavno in poučno?

  • Podobni članki

     

    Nalaganje vsebine
    © 2017 Telekom Slovenije
    14. maj 2020
    5186
    14. maj 2020
    V času karantene: Kaj pravi internet danes?