Veliko blišča in pretiravanj zasenčilo redke bisere

Marjan Kodelja 13. januar 2023 Čas branja članka: 4 min
/PublishingImages/ces23-kodelja-jan23-hero.jpg

Sejem CES je vse bolj podoben Las Vegasu, v katerem gostuje. Blišč, neonske luči in zvrhan koš pretiravanja ob redkih novitetah s potencialom, da zapustijo pečat v tehnološkem svetu. Predstavil vam bom tiste, ki se mi zdijo najbolj pomembne.

Za sodelujoče je pomembno, da pokažejo nekaj, o čemer se bo pisalo in govorilo, medtem ko je uporabnost v ozadju oziroma v najboljšem primeru še nedorečena. Letošnji sejem CES ni bil nikakršna izjema. AMD in Intel sta predstavila nove različice procesorjev, Nvidea pa nove različice grafičnih kartic, ki bodo kmalu ali pa so že našle pot do računalnikov. Od namiznih do prenosnikov. Ker so slednji še najbolj zanimivi, ne čudi, da smo priča inflaciji modelov z letnico 2023. Nima smisla omenjati vseh, saj večine nikoli ne bomo videli v naših trgovinah. Ravno tako zlahka zanemarimo nadgradnje procesorja in grafike. Za veliko večino so zmogljivosti, ki jih nudijo lanski modeli, več kot dovolj. Ostanejo tehnologije in zasnove, ki so zanimive in kar vabijo, da se o njih piše, oz. imajo potencial, da postanejo del prevladujočega trenda.

Vrnitev odpisanih 3D-zaslonov in kolesarjenje za boljše okolje

 

Čeprav ocenjujem, da je tehnologija Spatial Vision v najboljšem primeru uporabna za peščico najbolj pedantnih razvijalcev, ji moram priznati dovoljšno raven zanimivosti. Ker se je s poudarjanjem pomena OLED-zaslonov in razmerjem stranic 16 : 10 že izpel, nas ASUS tokrat prepričuje z zaslonom, ki je zmožen prikazati 3D-slike brez uporabe očal navidezne ali obogatene resničnosti. To mu je uspelo s plastjo mikroleč, ki poskrbijo, da so stolpci zaslona zaporedoma videni samo levemu ali desnemu očesu. Zaenkrat bo ta možnost na voljo pri prenosnikih Vivobook Pro 16X in Proart Studiobook 16.

 

Morda zato ker se zaveda visokih cen prenosnikov s prepogljivimi zasloni, je Lenovo predstavil Yoga Book 9i s podobno vsestranskostjo uporabo ob približno pol nižji ceni. To omogočajo dva 13,3-palčna OLED-zaslona razmerja 16 : 10, inovativno stojalo, ki prenosnik drži v različnih položajih in je hkrati zaščitni ovitek, ter brezžična (bluetooth) tipkovnica, saj je drugi zaslon na njenem mestu. Posebej uporabna se mi zdi vertikalna postavitev, ko je en zaslon nad drugim. Prenosnik s pridobljeno zaslonsko površino tako omogoča boljši pregled in sočasno delo z več programi. Zanimiv je tudi Thinkbook Plus Twist z vrtečim tečajem in OLED-zaslonom spredaj ter energijsko manj požrešnim zaslonom tehnologije elektronskega črnila (e-ink) zadaj.

 

Kot Asus in Lenovo je tudi Acer posodobil celotno ponudbo, pri čemer so za naš prostor zanimivi predvsem prenosniki Swift in Nitro. Ker gre za bolj kot ne pričakovane procesorske in grafične nadgradnje, ki ravno ne pritegnejo zanimanja, je predstavil še delovno mizo eKinekt. Sobno kolo z delovno površino, priključki in dinamom. Vrtenje generira do 75 vatov energije, s katero polnite prenosnik ali druge naprave. Sedež je mogoče potegniti bolj nazaj in vrteti v pokončnem položaju ali ga potisniti naprej v bolj športni položaj, v katerem pa je težko tipkati.

OLED-zasloni kmalu vsepovsod

 

OLED smo do letos omenjali predvsem v povezavi s televizorji, delno tudi s prenosniki, medtem ko so bili monitorji s takšnimi zasloni bolj izjeme. Nič več, saj je izdelovalcem uspelo izdelati uporaben gejmerski monitor z ustreznim zaslonom in obenem dovolj hitrim 120-herčnim osveževanjem (kot je na primer 27-palčni ROG Swift PG27AQDM). Ko smo že pri tem: padel je tudi rekord. Asusov (ROG) monitor s prastaro zaslonsko tehnologijo TN in polno visoko ločljivostjo nudi kar 540-herčno osveževanje. Odlično za igre, ki vključujejo streljanje, kjer tovrstna lastnost pride še najbolj do izraza.

 

Na področju televizorjev ni pričakovati tektonskih premikov. Da bi se obranil napada Samsunga, ki rad poudarja, da so njegovi zasloni bolj svetli, bo LG pri nekaterih modelih družine G3 izboljšal to lastnost. Obljublja do 70 odstotkov višjo svetilnost (točkovno, ne po celotnem zaslonu) v primerjavi z običajnim OLED-zaslonom, vendar ni povedal, kako namerava to doseči. Z dodatnimi belimi sijalkami je svetilnost izboljšal, kolikor jo je lahko, tako da je morda tokratno izboljšanje plod tehnologije mikrozrcal, o kateri se govori že nekaj časa. Podobno zatišje je zaznati tudi pri Samsungu. Njegova ponudba je še vedno pretežno zasnovana na kvantnih pikah (QLED-zasloni), a kot kaže, naj bi letos vseeno več pozornosti namenil OLED-zaslonom (QD-OLED). Še kako na mestu je pripomba, da modeli, ki jih najraje kažejo, sodijo v višje cenovne razrede.

Od avta, ki se spreminja, do analize urina

 

Čeprav mobiteli nikdar niso bili čisto v ospredju, letošnjega sejma niso zaobšli. Ameriški izdelovalec čipov Qualcomm je namreč napovedal, da se bodo naprave z operacijskim sistemom Android že letos povezovale s satelitskim sistemom Iridium. To naj bi namreč omogočal modem X70 5G, ki je sicer že del procesorja Snapdragon 8 druge generacije, vendar prve pošiljke še nimajo podpore za ustrezne frekvence. Zanimivo je, da v tem primeru ne bo mogoč le klic v sili, pač pa tudi pošiljanje in sprejemanje krajših sporočil.

 

CES že dolgo ni več samo sejem naprav zabavne elektronike, saj se je prelevil v manjši avtomobilski salon s poudarkom na sodobnih digitalnih tehnologijah v vozilih. Šov je letos ukradel BMW s konceptnim vozilom iVison Dee, v katerem bavarsko podjetje predstavlja tri za prihodnost pomembne tehnologije: izboljšani prosojni zaslon z dodano umetno inteligenco, ki se razprostira po celotni širini vetrobranskega stekla, elektronsko črnilo na zunanjih ploskvah vozila za prikaz vzorcev, besedil in spreminjanje barve, in še glasovno interakcijo z avtomobilom. Staviti upam, da avtomobilu še dolgo ne bomo dali ime Janez in se z njim pogovarjali v ljubljanskem dialektu.

 

Za konec krajšega pregleda dogajanja na letošnjem sejmu CES se ustavimo še pri napravah za spremljanje zdravja, ki vedno pritegnejo veliko zanimanja. Tokrat ga je verjetno največ Withingsov U-Scan, ki ga je francosko podjetje razvijalo več kot štiri leta. Gre za majhno škatlico, ki jo pritrdimo pod rob WC-školjke (podobno kot držalo za dišavo), da se nanjo vsakič polulamo in zmočimo testne papirje v njej. Elektronika nato zajame podatke in jih pošlje aplikaciji na pametnem mobitelu. Vsebnost zadostuje za tri mesece »laboratorijskega« testiranja, enako dolgo traja tudi baterija, preden je treba škatlico vzeti ven in jo napolniti. Razvoj je tako dolgo trajal zato, ker so morali najti način, kako naprava loči med različnimi uporabniki stranišča, saj v nasprotnem primeru meritve ne bi imele večjega smisla. Ker urin poleg krvi vsebuje največ podatkov o stanju organizma, je tovrstno spremljanje zdravja še kako smiselno.

Nalaganje vsebine
© 2021 Telekom Slovenije
13. januar 2023
6087
13. januar 2023
Veliko blišča in pretiravanj zasenčilo redke bisere