Wi-Fi standard 802.11ac naj bi dosegel 1 milijardo naprav do leta 2015

Že dolgo je tega, ko je bil določen Wi-Fi standard 802.11, to je bilo davnega leta 1997 (potrjen 1999). Prvi Wi-Fi standard je bil za tisti čas fenomen, te dni pa bi bil bržkone prepočasen. Danes so v širši uporabi standardi 802.11b/g/n, največ ravno 802.11g/n, ki pa se zadnjih 5 let bori za prevlado na trgu.

Vprašali boste, zakaj vas mučim s temi različnimi stadardi in oznakami, ki vam verjetno čisto nič ne povejo. Verjamem, da nas ima dosti doma routerje za deljenje povezave, ki imajo tudi možnost deljenje brezžične povezave (Wi-Fi). Če imamo pametni mobitel, ki se lahko poveže na brezžično omrežje, še toliko bolje, saj s tem ne "kurimo" mobilnih podatkov.

Za primerjavo vzemimo standarda 802.11g in 802.11n na računalniku. Prvi je zmožen prenosa podatkov z maksimalno hitrostjo 54 Mbit/s, kar je v teoriji 6,4 MB/s ali v praksi nekje do 4 MB/s, odvisno koliko smo oddaljeni od routerja; sam dobim ponavadi nekje 2,8 MB/s. Drugi standard je zmožen prenosa podatkov z maksimalno hitrostjo 600 Mbit/s, kar je v teoriji 75 MB/s - ogromno za današnje pojme. Seveda so teoretične vrednosti možne le v idealnih pogojih (ni sten med routerjem in sprejemnikom in drugih ovir, kratka razdalja).

Trenutno pa razvijajo Wi-Fi standard 802.11ac, ki naj bi v teoriji dosegel kar 1 Gbit/s ali 125 MB/s. Želja raziskovalcev je, da bi bilo do leta 2015, s tem standardom opremljenih kar 1 milijarda vseh mobilnih naprav na svetu. Dokončno bi ga naj sprejeli šele leta 2048, kar se mi zdi nesmiselno in dolgotrajno.