Z E-oskrbo ni moja mama nikoli sama

Renata Anžič Trtnik 14. december 2020 Čas branja članka: 5 min
/PublishingImages/e-oskrba-mama-anzic-dec20-hero.jpg

Pride obdobje, ko se v življenju naše vloge obrnejo: najprej so starši skrbeli za nas, potem mi, otroci, skrbimo za starše. Danes, ko pod isto streho le redko živi skupaj več generacij, je skrb za njih toliko večja, saj običajno živijo sami, službe in naše družinsko življenje pa nam ne dopuščajo, da bi jih lahko obiskali kadarkoli in za njih poskrbeli tudi čez dan. V nadaljevanju je utrinek, kako dejstvo, da ne moremo biti ves čas na voljo staršem, vpliva na naš vsakdan.

Zgodba kogarkoli izmed nas

Ura je 10. dopoldne. Še pred službo sem se slišala z mamo, ki pa danes ni slišati dobro. Odkar ni očeta, njenega moža, se skoraj ničesar več ne veseli. Vesela je le naših obiskov, ki jo večinoma hitro utrudijo, to pa je bolj ali manj tudi vse. Z očetom sta skupaj vsak dan, včasih tudi dvakrat, hodila na sprehode, ob koncih tedna tudi v hribe. Poleti sta se tja pred vročino umaknila za vsaj en teden ali več, jeseni pa jima je prijala primorska klima. Čez dan sta vedno kaj dobrega skuhala, brala, reševala križanke, se družila in obiskovala prireditve. Potem pa je starost počasi in vztrajno zahtevala svoj davek. Operacija kolena, menjava kolka, infarkt, očetova smrt, čustvena stiska, začetek demence ... Zadnjih deset let je življenje počasi na svojo ogrlico nizalo dogodke, ki smo se jim sproti prilagajali in se o njih učili. Precej se nabere, od vsega pa je najtežji občutek nemoči, strahu za bližnjega, da bi ostala v stiski sama, ko bi nas najbolj potrebovala. Ko tako že drugič med službo, še pred malico, kličem mamo in se ne oglasi, mi negotovost in strah misli odvračata od službenih obveznosti. Ne zmorem se zbrati, saj se mi nehote po glavi podijo temni scenariji. Ampak saj je vse v redu, morda je zadremala. Ali pa odšča na sprehod in doma pozabila mobitel ... se mirim. Zgodba se nadaljuje ...

Spremenjene razmere zahtevajo prilagoditve

Nekateri zelo dobro poznajo občutke, ki jih opisuje primer zgodbe, drugi se bodo z njimi šele soočili. Zato je vedno dobro misliti na prihodnost. Dokler starejši še zmorejo samostojno živeti in ne želijo živeti v domu starejših občanov, lahko z nekaj tehnološkega znanja in njeno pomočjo premostimo ta čas in življenju spet vrnemo kakovost.

 

Tudi na daljavo se da pomagati

E-oskrba je storitev, ki zagotavlja 24 ur na dan pomoč na daljavo. Kaj to pomeni? V stanovanje Telekomov tehnik namesti pripomoček, ki je povezan s centrom za pomoč na daljavo. Primeren je za starejše, osebe z demenco ali s kronično boleznijo, tiste, ki jih rade obide slabost, ljudi po težjih posegih, z gibalnimi omejitvami ... Če uporabnik zaide v kakršnokoli zdravstveno stisko, sproži klic na pomoč s pritiskom na gumb na obesku, ki ga ima vedno pri sebi, ali pa na varovani enoti. Tudi če bi uporabnika obšla slabost ali bi izgubil zavest, torej ne bi mogel sam poklicati pomoči, bi to naprava zaznala in sama vzpostavila klic s klicnim centrom za pomoč. Zdravtveno osebje iz asistenčnega centra bo k vam poslalo ustrezno zdravniško pomoč, prav tako pa bodo o vašem stanju v najkrajšem času obvestili svojce.

kupi


Zdaj mamo pokličem, ko si v službi uspem utrgati kakšno minuto časa. Včasih pač ne gre, saj sem skoraj ves delovnik na sestankih ali na službenih poteh. Vsekakor pa to naredim takoj, ko je to mogoče. Razlika je le ta, da sem sedaj pomirjena, saj vem, da bi bila takoj obveščena, če bi se mami kaj pripetilo. Lahko se zberem in opravim svoje delo, ne da bi me ves čas preganjale skrbi. Hvala E-oskrbi!


Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
14. december 2020
5502
14. december 2020
Z E-oskrbo ni moja mama nikoli sama