Google Pixel 3 XL – test na dlani

Andrej Pirnat 25. julij 2019 Čas branja članka: 12 min
/PublishingImages/google-pixel-3x-pirant-apr19-hero.jpg

Končno! Googlov mobitel je po nekajletni suši ponovno na voljo tudi na našem trgu. Googlovi Pixli so v naših krajih že skorajda neresnične mitološke naprave, saj o njih že nekaj let samo beremo. Vedno v superlativih, zato se zdi, da gre za mobitel, s katerim se ne more kosati noben konkurent. Pa je res tako?

 

Specifikacije

  • Deluje v omrežjih: 2G (GPRS/EDGE), 3G (HSDPA), 4G/LTE
  • Procesor: 8-jedrni Snapdragon 845 (4 x 2,5 GHz Kryo 385 Gold, 4 x 1,6 GHz Kryo 385 Silver)
  • Grafični procesor: Adreno 630
  • Delovni pomnilnik: 4 GB
  • Notranji pomnilnik: 64/128 GB
  • Razširitev pomnilnika: /
  • Zaslon: P-OLED, diagonala 16 cm (6,3 palca), 2960 x 1440 slikovnih pik, 523 ppi, 16 milijonov barv, razmerje stranic 18,5 proti 9
  • Glavna kamera: 12,2 MP, velikost senzorja 1/2.55”, zaslonka f/1.8, velikost slikovne pike 1,4 µm, goriščna razdalja 28 mm, optična stabilizacija, dvojna LED-bliskavica, dual pixel PDAF, samodejni HDR, panorama
  • Sprednja kamera: 8 MP (širokokotni objektiv, zaslonka f/1.8, goriščna razdalja 28 mm, PDAF) + 8 MP (ultra širokokotni objektiv, zaslonka f/2.2, goriščna razdalja 19 mm), samodejni HDR
  • Video: UHD 2160p s 30 sličicami na sekundo, HD 1080p s 30, 60 ali 120 sličicami na sekundo, 720p z 240 sličicami na sekundo; spredaj 1080p s 30 sličicami na sekundo
  • Povezljivost: WiFi (tudi deljenje mobilne povezave – hotspot), WiFi direct, bluetooth 5.0, GPS (A-GPS, GLONASS, BDS, GALILEO), NFC, USB-C
  • Senzorji: čitalnik prstnih odtisov, merilnik pospeška, žiroskop, senzor bližine, barometer, kompas
  • Baterija: Li-Po 3430 mAh, hitro polnjenje (18 W), hitro brezžično polnjenje Qi
  • Operacijski sistem: Android 9.0 Pie
  • Dimenzije: 158 mm (v) × 76,7 mm (š) × 7,9 mm (d)
  • Teža: 184 g
  • SIM-kartica: nano SIM (podpora dvema karticama SIM)

 

Google že od leta 2016 izdeluje svoje lastne mobitele pod znamko Pixel. Vendar pa je že pred tem obstajala znamka mobitelov, ki smo jo pripisovali temu tehnološkemu velikanu. To so bili znameniti Nexusi, ki bodo v zgodovini mobilne telefonije za vedno ostali zapisani z zlatimi črkami. Šlo je za mobitele, ki so jih skozi leta izdelali različni proizvajalci, od Samsunga in Huaweija do LG-ja, HTC-ja in Motorole, zasnovali pa so jih pod Googlovo taktirko. Njihove glavne prednosti v primerjavi s konkurenco so bile zmogljivost, žepu prijaznejša cena in operacijski sistem Android v neokrnjeni obliki, torej brez raznorazne programske »navlake«, ki so jo na svoje mobitele obesili drugi proizvajalci. Prav zaradi tega so jih navdušenci nad mobilnimi napravami in zahtevnejši uporabniki kovali v zvezde. Tudi jaz.

Poleg Nokie 6600 je Nexus 5 še danes na vrhu mojega seznama mobitelov, ki sem si jih v življenju kdaj lastil. Je sicer tudi edini Nexusov in Googlov mobitel, ki sem ga imel, ampak le zaradi tega, ker sem vedno želel preizkusiti kakšno drugo znamko. Vendar mi noben drug ni ostal v tako lepem spominu kot prav ta Nexus. Po mojem skromnem mnenju je petica najlepši Nexus med vsemi, saj ga je odlikovala izjemna simetrija, poleg tega pa je bil tudi hiter kot strela in je imel za svoje čase več kot spodoben fotoaparat. Je verjetno tudi pametni mobitel, ki je imel pri meni najdaljši staž. Kljub temu, da sem ga uspel dvakrat razbiti. Čeprav ga zdaj že nekaj let ne uporabljam več, pa ima še vedno svoje stalno mesto na moji nočni omarici in ga vsake toliko še »zapeljem« na spominski krog. Podobno kot ljubitelji jeklenih konjičkov svoje roadsterje in cabriolete ob sončnih koncih tedna.

Prav zaradi navdušenosti nad Googlovimi mobiteli me je kar malo bolelo, ko so z ukinitvijo linije Nexus in uvedbo serije Pixel prenehali biti dostopni pri slovenskih trgovcih. Ne zaradi njih, temveč zaradi Googla, ki se mu je očitno naš trg zdel premalo zanimiv. Če se ne motim, je bil pri nas nazadnje (uradno) dostopen ogromen Nexus 6P, zadnji iz serije Nexus, ki ga je takrat naredil Huawei. Že Nexusi so sicer k nam prihajali s precejšnjo zamudo (spomnim se, da je Nexus 5 prišel kakšne pol leta po izidu), s Pixli pa je Googlov tekoči trak povsem obšel Slovenijo. Do zdaj.

 

Sam sem že bolj kot ne obupal, da bo še kdaj v bližnji prihodnosti pri nas mogoče kupiti kakšnega Pixla, ampak glej ga zlomka, kako sem se motil. Telekomu Slovenije je očitno uspelo z Googlom doseči dogovor in pripeljati zadnjega v seriji, Pixel 3 XL, v naše kraje. Resda ponovno z nekoliko zamude – Google je namreč mobitel predstavil že oktobra lani – ampak nič hudega. Pomembno je, da smo ga dobili! Priznam pa, da sem bil kar malo presenečen, ko sem dobil klic, ali bi testiral novega Pixla. Sem moral kar dvakrat preveriti, ali sem prav slišal, pa še potem nisem čisto verjel, dokler ga nisem držal v rokah.

Dizajn

In kakšen je občutek? Ko sem ga prvič vklopil in se mi je na zaslonu prikazal Android v obliki, kakršno si je zamislil Google, je bil fenomenalen. Vendar do tja še pridemo. Najprej želim nekaj besed nameniti dizajnu. Googlov mobitel sem do zdaj že ničkolikokrat videl na fotografijah in v videih, a šele ko sem ga imel v svoji dlani, sem zares uvidel, da nima najsodobnejšega videza. Pravzaprav je dizajn videti kar malce zastarelo in nič kaj atraktivno. Oglata oblika, »brada« pod zaslonom in seveda nezgrešljiva zareza, ki z zgornjega roba rine na zaslon.

Te ne morete zgrešiti. Verjetno gre za največjo in najbolj oglato zarezo na mobitelih. Kot sem že večkrat omenil pri opisovanju drugih mobitelov z zarezami, te hitro postanejo neopazne, a pri Pixlu ni čisto tako. Sam je tudi po nekaj dneh uporabe še nisem odmislil in me je znova in znova zbodla v oči. Saj ne rečem, morda bi jo človek še odpustil Googlu, če bi vsebovala ne vem kakšne napredne mehanizme za prepoznavo obraza ali kaj podobnega. Vendar jih žal ne. Zgolj sprednja kamera. Ta ima sicer dva objektiva, a to po mojem mnenju ni zadostno opravičilo. Obstajajo namreč tudi drugi mobiteli z dvojno sprednjo kamero, ki imajo manjšo zarezo (npr. LG V40). Zarezo je sicer mogoče pri Pixlu virtualno skriti z vklopom črnega robu, ampak to potem nekoliko odščipne sliko, hkrati pa ne pripomore k boljšemu videzu. Pixel 3 XL ima pač veliko zarezo in s tem se je najbolje sprijazniti.

 

Še ena opazka pa leti na njegov obseg. Mobitel je namreč precej zajeten. S tem ne mislim le velikosti zaslona, ampak tudi njegovo debelino in tudi težo. Zaradi tega ga je še težje držati v eni dlani in normalno rokovati z njim. Že tako pri današnjih velikih mobitelih rabimo še pomoč druge roke, pri Pixlu 3 XL pa to pride še bolj do izraza. Obstaja sicer tudi manjši Pixel 3, ki med drugim zarezo zamenja z nekoliko debelejšim zgornjim robom, a ta se pri nas (vsaj za zdaj) ne prodaja. Že res, da je lepota v očeh opazovalca in da je všečen dizajn subjektiven pojem, ampak mislim, da lahko s precejšnjo gotovostjo trdim, da se za novega Pixla ne bo nihče odločil na podlagi videza. Vsaj ne videza njegove sprednje stranice.

Na zadnji strani je zgodba povsem drugačna. Kdo bi si mislil, da so obe zasnovali v istem podjetju. Hrbtišče je zelo atraktivno, predvsem zaradi uporabe kombinacije dveh različnih odtenkov barve. Večji del je matiran, kakšna tretjina pa je bleščeča, kot na primer ohišja večine današnjih steklenih premijskih mobitelov. Učinek je nekako takšen, kot bi mobitel delno pomočili v pločevinko z barvo ali pa v skodelico vroče čokolade. Osebno mi je matirana barva bolj všeč kot odsevno steklo, hkrati pa se na njej manj poznajo prstni odtisi. Presenetljivo pa je Pixlovo ohišje nekoliko bolj spolzko v roki, kot so steklena ohišja. Pri tako velikem mobitelu je to kar pomemben podatek.

Na hrbtni strani pa se nahaja tudi čitalec prstnih odtisov. Še en pokazatelj, da ne gre za najnovejši mobitel. Novi mobiteli najvišjega razreda imajo namreč danes že vgrajenega v zaslon. Kljub temu se mi Googlova postavitev čitalca še vedno zdi boljša in priročnejša. Čitalci pod zaslonom se namreč po odzivnosti še ne morejo primerjati s »starimi« dovršenimi rešitvami. Prav tako pa že od nekdaj izpostavljam, kako mi je všeč postavitev čitalca na hrbtni strani. Pixlov čitalec ima sicer tudi opcijsko možnost, da ga uporabljate kot dodaten navigacijski gumb. Na primer: podrsate navzdol, ko želite razširiti obvestilno vrstico, in podobno.

 

Zaslon

Zdaj pa bi se ponovno vrnil na sprednjo stran mobitela. Če sem jo prej nekoliko pograjal, bi zdaj izpostavil njeno svetlo in pravzaprav najpomembnejšo lastnost – zaslon. Ta je odličen. Ima visoko ločljivost (2960 x 1440 slikovnih pik), zelo dobro svetilnost in odličen kontrast. Glede na to, da temelji na tehnologiji OLED, je to skoraj pričakovano. Moram pa vseeno reči, da sta me čistost in ostrina slike skoraj sezuli, ko sem prvič vklopil mobitel. Če se uvrščate med ljubitelje videovsebin in iger pa boste zagotovo navdušeni tudi nad velikostjo. V diagonalo namreč meri zelo spodobnih 16 centimetrov. Edini minus je že omenjena precej velika zareza. Toda tudi te se človek sčasoma navadi.

Strojna oprema

Mobitelu pa prav tako ne gre očitati hitrosti delovanja. Za to poskrbi naveza procesorja Snapdragon 845 in neokrnjene devete različice Androida. Toda ustavimo se najprej pri strojni opremi. Snapdragon 845 je zelo zmogljiv procesor. Ni pa na žalost najnovejši. Z njim so bili namreč opremljeni premijski mobiteli lanskega leta, med njimi seveda tudi pričujoči Pixel 3 XL. Letos pa že prihajajo mobiteli z naslednjo generacijo Snapdragona. Kdor želi imeti najaktualnejši in najzmogljivejši mobitel v tem trenutku, bo tako verjetno pogledal proti kakšnemu drugemu proizvajalcu. Tako Samsung kot Huawei sta namreč že predstavila močnejši napravi od Pixla 3 XL. Tu pač ponovno pride do izraza dejstvo, da gre za mobitel, ki je na večjih trgih zunaj že pol leta. S tem seveda ni nič narobe, saj gre še vedno za zelo aktualen mobitel, bi bilo pa vsekakor bolje, če bi nosil temu primerno nekoliko znižano ceno.

Ampak … in to je velik ampak … Pixel 3 XL ima v rokavi aduta, ki ga v resnici postavlja pred marsikaterega konkurenta. In tega ne spremenijo niti novejši procesorji. Govorim o programski opremi oziroma, natančneje, Androidu 9. Prav zaradi optimiziranega operacijskega sistema v praksi preseže uporabniško izkušnjo na številnih drugih mobitelih. Tu lahko potegnem vzporednico z Applom in njegovimi iPhoni. Ti slovijo po brezšivnem delovanju in gladki uporabniški izkušnji, razlog pa je seveda v tem, da Apple stoji tako za izdelavo naprav kot za operacijskim sistemom iOS. Ta je tako do potankosti optimiziran za delovanje na znani strojni opremi, kar pa pri Androidu ni zmeraj primer.

 

Android je nameščen na malem morju različnih mobitelov in domala vsak proizvajalec ga še nekoliko prilagodi po svoje. To pa potem velikokrat negativno vpliva na uporabniško izkušnjo. Zadnje čase so se sicer proizvajalci pri tem precej izboljšali, a verodostojno oceno bo mogoče podati šele, ko bodo danes novi mobiteli dopolnili kakšno leto. Pri Googlovem mobitelu pa teh skrbi ni, saj so prav njegovi razvijalci avtorji Androida. Tako ga na njihovem mobitelu dobimo v takšni obliki, kot so si ga zamislili, kar seveda pomeni tudi popolno skladnost s strojno opremo.

Tako je že morda res, da Pixel 3 XL nima najnovejšega procesorja, vseeno pa zaradi optimiziranosti s programsko opremo v praksi deluje hitreje in bolje kot nekateri drugi konkurenčni mobiteli. Bolj kot procesor pa bo morda kakšnega uporabnika zmotila količina razpoložljivega pomnilnika. Pri nas je namreč vsaj za zdaj na voljo le različica s 64 gigabajti spomina. To niti ne bi bila takšna težava, če bi imel Pixel možnost uporabe spominske mikro SD-kartice, a je nima. 64 gigabajtov za večino uporabnikov ni malo, če ste med tistimi, ki na veliko snemajo, fotografirajo in uporabljajo številne aplikacije, pa se lahko kaj hitro znajdete v spominski stiski.

Še ena pripomba pa leti na baterijo. Moram reči, da sem pričakoval več. Baterija se namreč v primerjavi s najresnejšimi konkurenti izprazni hitreje. Njena kapaciteta znaša 3430 miliamper ur, kar resnici na ljubo za tako velik mobitel ni veliko. In to se pozna v praksi. Večina zahtevnih uporabnikov bo morala najnovejšega Pixla priklopiti na polnilec še pred koncem dneva, povprečni uporabniki pa bodo iz baterije iztisnili nekaj ur več. Gre pa pohvaliti hitro polnjenje, ki vam bo s priloženim polnilcem že v 15 minutah dalo dovolj »soka« za nekajurno uporabo. Pixel 3 XL je sicer tudi prvi mobitel izpod rok Googla, ki podpira brezžično polnjenje.

 

Programska oprema

Morda na tem mestu še beseda ali dve o programski opremi. Zdi se mi, da že skozi celotno besedilo trobimo samo o »čistem« Androidu. Vendar si ne morem pomagati, to je resnično ena od glavnih prednosti tega mobitela. Upravičeno. Izkušnja je tako brezšivna in tekoča, da jo je težko opisati z besedami. Enostavno je treba videti na lastne oči in preizkusiti s svojimi prsti. Zdi se, da vse poteka točno tako, kot mora. Vse deluje tudi nekako minimalistično, brez kopice prednaloženih in podvojenih programov za brskanje po spletu, pregledovanje elektronske pošte in tako dalje. Potem pa je tu še Googlov digitalni pomočnik, ki ga lahko dobro izkoristite za pomoč pri različnih opravilih ali integracijo v svoje pametne dnevne sobe. Pa še eno zadevo obvlada.

Še en bombonček so vsekakor tudi redne posodobitve. Znano je, da se mobiteli z Androidom srečujejo z zamudami pri posodobitvah na nove različice oziroma nekaterih niti ne dobijo. Razlog sta seveda modificirana koda in spremenjen uporabniški vmesnik. Zaradi njiju morajo namreč programerji dodatno zavihati rokave in vsako posodobitev ustrezno prilagoditi. To pa lahko traja.

Samo pomislite, koliko je različic Androida. Če nekoliko posplošimo, se v grobem ločijo na številčno različico (torej Android 8, 9 …) in različico proizvajalca (Samsung uporablja svojo, Huawei svojo …). Zato programerji drugih proizvajalcev le s težavo dohajajo prilagajanje vseh popravkov, ki jih izda Google. In zato tudi kakšnega izpustijo. Prav tako pa zamujajo pri večjih posodobitvah. Tako so nekateri najbolj prominentni mobiteli dobili Android 9 šele pol leta po tem, ko ga je Google lansiral. Pri Pixlu pa teh skrbi ni. Vse posodobitve pridejo takoj, ko jih Google pošlje v obtok.

 

Morda se vam to zdi nepomembno, a v resnici ni. Posodobitve dostikrat odpravljajo kritične varnostne luknje, ki ogrožajo podatke na vašem mobitelu, prav tako pa prinašajo dodatne funkcionalnosti. In konec koncev je prav uporabniški vmesnik tisti, s katerim imamo največ stika. Zato je že fino, da je ta dodelan.

Fotoaparat

Druga stvar, ki Pixla dvigne med zvezde, pa je njegov fotoaparat. Ko je Google izdeloval še Nexuse, je navadno varčeval prav pri fotografskih zmožnostih, odkar je začel proizvajati Pixle, pa je fotoaparat postal ena od prioritet. Bržkone tudi zato, ker se celotna mobilna industrija giblje v to smer. Huawei, Samsung in Apple so na tem področju stopili na plin, Google pa želi konkurirati prav njim. In glede na sposobnosti Pixlovega fotoaparata pri tem nima težav.

Čeprav na prvi pogled z enim objektivom ni videti bog ve kaj, je prava slika v resnici precej drugačna. Vsi drugi proizvajalci dodajajo na svoje mobitele objektive, kot da so plačani le od tega. Saj ne rečem, na ta način rešujejo marsikatero oviro na poti do boljših fotografij – velikih objektivov, kot jih imajo profesionalni fotoaparati, pač ne morejo obešati na ohišje – a ko enkrat vidiš, kako dobre fotografije še vedno lahko zajame en sam samcat objektiv na Pixlu, se vprašaš, ali vse te dodatne leče res prinesejo toliko prednosti.

 

No, na nekaterih področjih jih zagotovo. Najbolj sem mogoče pogrešal dodaten teleobjektiv, ki pri drugih mobitelih omogoča boljše približevanje. Konkurenti namreč ponujajo že zelo dobro in daljnosežno optično povečavo, Pixel 3 XL pa ima na voljo le digitalno. Ta niti pod razno ni slaba. V primerjavi z digitalno povečavo pri konkurentih je nesporni zmagovalec. Vseeno pa se ne more kosati z optičnimi povečavami na najboljših Huaweijih in Samsungih. Ampak resnici na ljubo, kolikokrat pri fotografiranju uporabljate povečavo? Pa tudi sicer verjetno poznate tisto pravilo, da je vsako fotografijo bolje napraviti brez povečave in jo nato naknadno približati pri obdelavi.

Pixlov enojni objektiv ima sicer tipalo z ločljivostjo 12,2 milijona slikovnih točk in zaslonko, ki se razpre do premera f/1.8. Aplikacija za fotografiranje je zelo enostavna, a hkrati intuitivna in učinkovita. Predvsem pa tudi dovolj hitra pri zajemanju, tako da ne zamudite trenutkov, kjer morate odreagirati hitro. Seveda fotoaparat podpira tudi HDR+, rezultat pa so v praksi zelo ostre fotografije, polne jasno izraženih in dobro vidnih podrobnosti.

Poglavje zase pa je nočna fotografija. Tu boste morda opazili malce več šuma kot pri katerem od tekmecev, vendar pa je Pixel spredaj, kar se tiče ostrine in podrobnosti. Mobitel je namreč sposoben zajemati svetlobo dalj časa, kar pomeni svetlejši in bolje izražen motiv. Tako boste lahko fotografirali v precej temnem okolju, z zelo slabim virom svetlobe, pa boste kljub temu uspeli narediti uporabno fotografijo. Če je virov svetlobe več, na primer v centru mesta, pa bo fotografija še toliko boljša in je mobitelu niti ne bo treba dodatno osvetljevati. Zelo na nivoju. Ali je to najboljši mobitel za fotografiranje ponoči, pa bi se težko odločil. Precejšnja konkurenta sta mu namreč tudi novi Samsungov Galaxy S10 in pravkar predstavljeni Huawei P30.

 

Prav tako odlično oziroma še bolje opravi s portretno fotografijo. In to tako pri fotoaparatu na zadnji strani kot tudi na sprednji. Čeprav nima dodatnih objektivov zna vseeno zelo dobro zaznati robove objekta v ospredju in dobro zamegliti njegovo ozadje. Pri tem pa lahko tudi ročno uravnavate intenzivnost zameglitve, in to celo že po tem, ko ste naredili posnetek.

Za uporabno funkcionalnost se na trenutke izkaže tudi t. i. Top Shot oziroma najboljši posnetek. Pixel namreč pri fotografiranju zajame več posnetkov. Nekaj celo pred in po tem, ko pritisnete na sprožilec. Nato pa vam samodejno predlaga posnetek, ki ga sam oceni za najboljšega. Ta predlog sicer ni vedno najboljši, ampak posnetek lahko vedno izberete tudi ročno. Z roko v roki s tem gre nekako tudi funkcionalnost Photobooth, ki vam zna s pomočjo Googlove tehnologije Clips svetovati, kdaj je najboljši trenutek za zajem fotografije.

Za konec pa velja izpostaviti še sprednjo kamero. Čeprav ima Pixel 3 XL na zadnji strani le en objektiv, pa ima zato spredaj kar dva. Eden je širokokotni, tako da za zajem skupinskega posnetka ne potrebujete petmetrske palice.

 

Sklepna beseda

Google Pixel 3 XL je v nekaterih pogledih res popoln androidni mobitel. V prvi vrsti seveda prav zaradi neokrnjene različice Androida, ki poleg zmogljivega procesorja poskrbi za resnično gladko delovanje in eno najboljših, če ne kar najboljšo, uporabniško izkušnjo. Potem pa je tukaj še fotoaparat, ki naravnost blesti pri zajemanju nočnih posnetkov. No, pa tudi pri dnevnih se ne odreže nič slabše. Na drugi strani pa se bo marsikdo spotaknil ob njegov nekoliko okorni dizajn, povprečno avtonomijo baterije in komaj zadostno količino razpoložljivega pomnilnika. Vseeno sem prepričan, da dobre strani na koncu več kot odtehtajo manjše pomanjkljivosti.

Pomembna vprašanja praktičnega preizkusa

  • Ali se procesor pregreva? Pri uporabi, ki je vključevala tudi igranje iger, nisem zaznal pretiranega segrevanja.
  • Kako se obnese fotoaparat? Kljub temu da ima le en objektiv, »nadigra« marsikaterega večočesnega tekmeca. Zlasti ponoči in pri portretnih posnetkih.
  • Ali je baterija vzdržljiva? Tukaj je na žalost odgovor nikalen. Ne da je povsem za odmet, ne more pa se primerjati z neposrednimi konkurenti, ki so tu kar v precejšnji prednosti. Recimo, da je povprečna.
  • Ali je mobitel dober za igranje iger in ogled videovsebin? Preprosto povedano, da. Je dovolj velik in tudi dovolj zmogljiv. Malo pri izkušnji zmoti le precej velika zareza na zgornjem delu zaslona.

Oglejte si še ostale fotografije, narejene z Google Pixel 3 XL mobitelom, ki so nastale med testom, na TViN Shrambi.


Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
25. julij 2019
4759
25. julij 2019
Google Pixel 3 XL – test na dlani
Android