Nokia 7.1 – test na dlani

Matej Ribič 22. november 2018 Čas branja članka: 5 min
/PublishingImages/test-nokia71-ribic-nov18-hero.jpg

Sploh v zadnjem letu se vse več pogovarjamo o mobitelih, ki stanejo vse več, pozornost pa je pogosto usmerjena v mobitele, ki našo denarnico olajšajo za tisočaka. To pa še ne pomeni, da dobrega mobitela ni mogoče dobiti za manj denarja. Enakega mnenja je Nokia, ki se tokrat z novim mobitelom Nokia 7.1 vrača tudi na naš trg. Medtem ko se vsi ostali proizvajalci tudi v srednjem cenovnem razredu vse bolj osredotočajo na kamere, pa Nokia stavi na svojo legendarno izdelavo in “čisti” operacijski sistem Android. Kupcem ponuja nadpovprečen občutek v rokah in sodoben dizajn, kar daje vtis, da smo zanjo zapravili mnogo več kot v resnici. Ali je to dovolj in ali me je Nokia 7.1 prepričala, preberite v nadaljevanju.

Specifikacije:

 

  • Deluje v omrežjih: 2G (GPRS/EDGE), 3G (HSDPA), 4G/LTE
  • Procesor: 8-jedrni Qualcomm Snapdragon 636 (8-krat Cortex-A53 s frekvenco 1,8 gigaherca)
  • Grafični procesor: Adreno 509 GPU
  • Delovni pomnilnik: 3 GB LPPDDR4x (na nekaterih trgih različica s 4 GB)
  • Notranji pomnilnik: 32 GB e-MMC 5.1 (na nekaterih trgih različica s 64 GB)
  • Razširitev pomnilnika: micro SD do 400 GB
  • Zaslon: IPS LCD, diagonala 14,83 cm (5,84 palcev), ločljivost 2280 x 1080 slikovnih pik, z gostoto 432 slikovnih pik na palec, 16 milijonov barv, razmerje stranic 19 : 9, prekriva 79,9 % površine prednje ploskve
  • Kamera zadaj: dvojna, 12 MP, zaslonka f/1,8 velikost slikovnih pik 1,28 um Dual Pixel PDAF, 5 MP, zaslonka f/2,4 velikost slikovnih pik 1,12 um, ki služi kot senzor globine, in dvojna bliskavica
  • Kamera spredaj: 8 MP, zaslonka f/2,0 širokokotna kamera
  • Video zadaj: 4K 2160p s 30 sličicami na sekundo, FHD 1080p s 30 sličicami na sekundo in podporo EIS – elektronsko stabilizacijo posnetka, način počasnega posnetka
  • Video spredaj: FHD 1080p s 30 sličicami na sekundo
  • Povezljivost: WiFi, bluetooth 5.0 s podporo za aptX, NFC, GPS in USB-C 2.0 s podporo za USB On-The-Go
  • Senzorji: senzor pospeška, senzor prstnih odtisov, žiroskop, e-kompas, senzor svetlobe in senzor bližine
  • Baterija: Li-Ion 3060 mAh
  • Operacijski sistem: Android 8.1 Oreo (program Android One)
  • Dimenzije: 149,7 mm (v) x 71,18 mm (š) x 7,9 mm (d)
  • Teža: 160 gramov
  • SIM-kartica: nano SIM, podpora za dve kartici
  • V škatli: podatkovni kabel, omrežni polnilec, slušalke, ključ za odpiranje SIM-vrat in kratek priročnik z navodili za uporabo

Ohišje

 

Nokia 7.1 ima enico v imenu ravno zato, ker je na pogled rahlo drugačna od svojih predhodnikov. Dizajn naprave je bil posodobljen glede na sodobne trende, kar je tako dobro kot tudi slabo. Mobitel daje odličen občutek v rokah, njegovi zaobljeni robovi lepo sedejo v dlan, ne da bi bili pri tem moteči. Steklo na sprednji in zadnji strani daje občutek mnogo dražje naprave in je v kombinaciji z aluminijastim robom prijetno hladno na otip. Vsi gumbi so na desni strani in če smo desničarji, nam palec ob prijetju naprave sede ravno med gumb za vklop in gumb za prilagajanje glasnosti. Ta sta tako vedno na dosegu in ni potrebe po prstni gimnastiki, da bi ju dosegli.

Na zadnji strani naprave se nahajata dve kameri in bliskavica v vertikalni legi, ki za kakšen milimeter prodirajo iz ohišja. Z veseljem poročam, da se mobitel, zahvaljujoč simetrični razporeditvi, ne ziblje na ravnih površinah. To pride še posebej prav vsem, ki pišemo SMS-sporočila, medtem ko mobitel počiva na naših mizah. Pod kamerama najdemo še čitalec prstnih odtisov okrogle oblike, ki je za slab milimeter pomaknjen v notranjost naprave. Tako ga lahko na steklenem zadnjem delu lažje otipamo in hitreje odklepamo mobitel.

 

Na zadnji strani najdemo še enega izmed najboljših napisov, ki jih lahko najdemo na mobitelih, in ne, ne govorim o napisu Nokia, ki je z velikim fontom napisan na sredini, ampak napisu androidone čisto na dnu. Da pa bomo mi in tudi ostali ves čas vedeli, da imamo v rokah Nokio in ne kakšen Huaweija ali Samsunga, pa poskrbi še en napis Nokia na spodnjem robu prednje strani, od tu pa izvira tudi moja prva kritika, kar se tiče dizajna naprave. Nokia 7.1 ima nadpovprečno velik spodnji rob, kar znižuje razmerje med zaslonom in prednjo ploskvijo naprave, ki si ga po drugi strani želijo izboljšati s pomočjo zareze. Mobitel je kljub 5,84-palčnemu zaslonu še vedno mogoče uporabljati enoročno, zahvaljujoč sodobnemu razmerju stranic 19 : 9. Nokia 7.1 tehta 160 gramov in daje zadovoljiv občutek v rokah, ne da bi bila pri tem pretežka. Mobitel je izjemno dobro grajen in se tudi pri namernemu zvijanju ne upogiba, debelina naprave pa znaša povprečnih 8 mm. Mobitel ima tudi 3,5 milimetrski standardni priključek za slušalke, ki jih dobimo zraven v škatli. Ta se poleg mikrofona nahaja na zgornji strani. Na desni strani sta gumb za vklop in gumb za prilagajanje glasnosti, vsi so zelo odzivni in imajo zadovoljiv klik. Na levi strani najdemo le režo za ali dvojno nano SIM- ali pa po eno SIM- in micro SD-kartico. Na spodnji strani naprave najdemo zvočnik, vrata USB-C za polnjenje in prenašanje podatkov s podporo USB On-The-Go ter dodaten mikrofon.

 

Mobitel je na voljo v sivi in črni barvi, ta pa je videti drugače oziroma je odvisna od količine svetlobe. Mobitel na prostem izgleda bolj moder, v manj osvetljenih prostorih pa črne barve, Nokia pa taki barvi pravi “Gloss Midnight Blue".

Povezave

 

Mobitel se lahko pohvali z dvopasovno WiFi-povezavo, ki je v mojih testih delovala zanesljivo, kot se to spodobi od podjetja s takšnim imenom. Mobitel podpira tudi predvajanje zaslona v drugih napravah prek WiFi Direct. Deljenje posnetkov z YouTuba na domači televizor je bilo enostavno, ko sem odkril ikono, ki je nekoliko skrita v nastavitvah. Nokia 7.1 podpira tudi bluetooth različice 5.0 in ima celo podporo za aptX, zahvaljujoč čipovju Snapdragon, ki ga poganja. To pomeni, da bo zvok tudi prek bluetootha odličen in ne bi smel izgubljati na kakovosti, vsaj dokler tudi naprava, ki predvaja zvok, podpira aptX. Naprava ima GPS in tudi NFC, plačevanje z mobitelom pa je tako le dotik stran.

Telefonska funkcija in kakovost klica

 

Nokia pa ne slovi samo po dobri izdelavi, ampak tudi po zanesljivosti, kar se tiče klicanja. Glede na to, da gre za mobitel v srednjem cenovnem razredu, tu ne bomo našli VoLTE in VoWiFi, bomo pa kljub temu zadovoljni s kakovostjo klicev. B-stran me je razumela jasno in glasno, prav tako na A-strani nisem imel težav. Večino časa sem imel v mobitelu le eno SIM-kartico, čeprav ta podpira dve nano SIM ali pa eno nano SIM in dodatni micro SD. Mobitel ima en sam zvočnik, ki se nahaja na dnu naprave in je dovolj glasen tudi za prostoročno telefoniranje, je pa kakovost pri najvišji jakosti nekoliko slabša.

Programska oprema

Android deluje na mnogih različnih napravah, poleg tega pa skoraj vsak proizvajalec nudi tudi lastno prevleko čez osnovni oziroma, kot mu mi pogosto rečemo, “čisti” sistem Android. Tako sicer ponuja več dodatnih funkcij, se pa stvari hitro zapletejo, ko pride do posodobitev. Proizvajalec mora tako novo različico programske opreme s strani Googla prilagoditi celotni verigi mobitelov, kar traja dlje časa, mobiteli pa tako navadno prejmejo le eno večjo posodobitev.

 

Nokia in vsi njeni mobiteli so del programa Android One. Gre za minimalni, čisti Android brez vsakršnih prevlek, ki si prizadeva za najmanj dve leti redne programske posodobitve. Nokia 7.1 ima tako Android 8.1, ki bo še do konca tega leta nadgrajen na Android 9.0, in najnovejšo različico popravkov za varnost v sistemu Android – 1. oktober 2018.

 

Mobitel ima tako prednaložene le Googlove aplikacije, zaradi pomanjkanja prevleke se ne podvajajo. Osebno mi to zelo odgovarja in nisem čutil potrebe po menjavi katerekoli, kot pogosto naredim pri ostalih mobitelih s prevleko. Prav tako ob prejetju naprave nisem porabil pol ure za odstranjevanje “brezveznih” aplikacij, kot sicer navadno počnem. Programska oprema je preprosto enostavna in minimalistična ter posledično deluje hitro in zanesljivo tudi na manj zmogljivih napravah. Želim si lahko le, da bi več proizvajalcev ponujalo naprave z Android One.

Zaslon

 

Zaslon je velik 5,84 palcev oziroma 14,83 cm po diagonali. Ta ima razmerje stranic 19 : 9 zaradi česar deluje ožji in višji, a hkrati bolje sede v roko in ga je celo mogoče uporabljati enoročno. Ta je za moje pojme ravno prav velik, da ga je še vedno užitek uporabljati za gledanje YouTubovih posnetkov, a ni prevelik za naše žepe. Nokia zaslon oglašuje kot “PureDisplay Full-HD+”, kar lahko poenostavimo in se izognemo zmedi ter preprosto povemo, da gre za tip zaslona IPS LCD, ki ima ločljivost 2280 x 1080 slikovnih pik, z gostoto 432 slikovnih pik na palec. Zaslon je posledično oster, ločljivost pa dovolj velika, da nisem čutil želje po več.

Ni treba pogledati daleč, da vidimo, kje je Nokia poskušala prihraniti nekaj denarja. Zaslon ima zarezo, vendar zaslon prekriva le 79,9 % površine prednje strani, saj ima mobitel nadpovprečno velik spodnji rob, kar nas bo poleg dejstva, da za zaščito zaslona uporabljajo star Corning Gorilla Glass 3, konstantno spominjalo na to, da gre za mobitel srednjega razreda, ki ne stane prav veliko. Še ena manjša težava, ki bi lahko zmotila katerega uporabnika, je ta, da zareze ni mogoče skriti. Tudi po posodobitvi programske opreme in iskanju skritih nastavitev v možnostih za razvijalce, mi ni uspelo najti načina, kako skriti zarezo. Nokia 7.1 ima tudi zmožnost snemanja zadaj in spredaj hkrati, je pa ta način skrit med nastavitvami.

 

Kljub temu je zaslon zelo dober. Ne glede na svetlobne pogoje, v katerih se nahajamo, bo svetlobni senzor samodejno prilagodil svetlost, da bo ta ravno pravšnja. Zunaj je zaslon viden tudi v vse redkejših sončnih dnevih in dovolj temen, da nam ne poškoduje oči, ko vanj gledamo ponoči. Ta zahvaljujoč operacijskemu sistemu Android Oreo podpira tudi filter modre svetlobe, ki ga lahko samodejno vključujemo po določenem urniku.

Zaslon pa podpira tudi HDR10, kar je za to ceno izjemno presenetljivo. Mobitel omogoča gledanje posnetkov HDR in lahko naše klasične videovsebine SDR konvertira v HDR v resničnem času. Če se nekaj sliši predobro, da bi bilo res, potem to pogosto tudi je. HDR tako ni bil na voljo v aplikaciji YouTube, je pa mobitel poskušal spremeniti marsikateri video v HDR, taki posnetki pa so mi delovali “čudno” in drugače od HDR-posnetkov, ki jih navadno gledam na domačem monitorju ali Note 9. Osebno me HDR10 ni navdušil in sem ga potem, ko je prikazoval povsem nerealne barve pri igranju PUBG Mobile, povsem izključil.

Kamere:

 

Dvojne kamere na zadnji strani mobitela so v tej točki že nekaj, kar pričakujemo tudi na najcenejših mobitelih. Nokia 7.1 se zanaša na kombinacijo “klasične” kamere v spremstvu sekundarne, ki služi kot senzor globine. Nokia želi tudi tu poudariti kakovost, zato je za optiko na zadnji strani poskrbel dolgoletni partner ZEISS. Moja pričakovanja so bila visoka tudi zaradi zaslonke f/1,8 in moram reči, da sem nad zmogljivostjo fotoaparata izjemno presenečen. Fotografije, narejene v samodejnem načinu, so zelo dobre, ZEISS poskrbi za ostrino slik, umetna inteligenca pa ne hodi preveč v napoto in le minimalno optimizira prizorišče. Presenečen sem bil tudi nad izjemno dobrim lepljenjem več fotografij v panoramske posnetke, ki niso kazali nikakršnih nepravilnosti, čeprav moje roke zaradi kave niso preveč mirne.obitel, ki ima svoj čar, hkrati pa je pri zmogljivosti tam, kjer mora biti. Čas pa bi bil, da bi fotografsko stopil na novo raven, pa tudi mesto za tipalo prstnega odtisa bi lahko izbrali drugje.

 

 

 

 

Kamera deluje hitro in jo v primeru, ko želimo zajeti nepozaben trenutek, hitro sprožimo z dvoklikom na gumb za vklop mobitela. Prav tako me je navdušila aplikacija za kamero, ki je izjemno enostavna za uporabo in nosi podobne nastavitve kot Nokije iz preteklosti. Edina slabost, ki sem jo zaznal pri fotografiranju, je zameglitev ozadja. V primeru fotografiranja osebe oziroma motiva, ki na robovih ni pretirano kompleksen, bo slika dobra, prihaja pa do večjih nepravilnostih, ko fotografiramo kaj zahtevnejšega, kot so roža ali motivi, ki imajo na robu z ozadjem manj razlik. Iz kamere je možno iztisniti več, če imamo mirno roko in uporabljamo način Pro, mislim pa, da nas večina tako ali tako uporablja samodejno fotografiranje. Sprednja kamera je prav tako dobra in ponuja ločljivost 8 MP ter zaslonko f/2,0.

 

 

 

 

Navdušen pa sem bil tudi nad počasnim posnetkom, ki je mojega psa ujel med skokom, in zmožnostjo 4K posnetkov. Tega nisem pričakoval, sploh ker večina mobitelov vse do samega vrha daje prednost fotografiranju in video pogosto zanemari. Mobitel sem nataknil na stabilizator Zhiyun in dobil res dobre in stabilne posnetke, zadovoljiv je bil tudi stereozvok, ki ga je Nokia 7.1 zajela kljub močnemu vetru.

 

Zmogljivost

 

Z zmogljivostjo Nokije 7.1 bodo zadovoljni vsi razen 'težki' igračarji. Procesorji Snapdragon 6xx spadajo v “višji” srednji razred, kar se tiče same moči, in predstavljajo nekakšno ravnovesje med porabo baterije in zmogljivostjo. 8-jedrni Qualcomm Snapdragon 636, ki bije s frekvenco 1,8 gigaherca, bo dovolj za vsakodnevno uporabo. Večopravilnost prav tako ne predstavlja težav in edina razlika, ki sem jo opazil v primerjavi z mnogo hitrejšimi mobiteli, je ta, da potrebuje kakšno četrtino sekunde dlje, da odpre posamezne aplikacije. Snapdragon 636 ima namreč vsa jedra enaka, kar pomeni, da je dober za aplikacije, ki so optimizirane za delovanje več jeder istočasno, ampak nekoliko slabši kot konkurenca, ki stavi na kombinacijo 4 varčnih in 4 zmogljivejših jeder z večjo frekvenco. Kot sem že omenil, je procesor izjemno varčen in nasploh porablja malo energije, kar pomeni, da se ta ne bo segrel niti pri daljšem igranju iger. Grafični procesor Adreno 509 GPU bo poskrbel, da bo mobitel poganjal vse igre, vendar ne pričakujte preveč – pri igranju PUBG Mobile sem se moral zadovoljiti z nizkimi nastavitvami grafike. Moja različica Nokije 7.1 je imela 3 GB delovnega pomnilnika in kljub temu da je to nekoliko manj od konkurence, je vse delovalo zelo gladko in brez zastojev, saj je operacijski sistem Android One izjemno učinkovit in od strojne opreme ne zahteva veliko. Notranji pomnilnik naprave je 32 GB, približno 23 GB pa je na voljo uporabniku. To bi moralo biti dovolj za osnovno uporabo, sem pa pozneje prostor razširil z micro SD-kartico, saj sem prostor hitro napolnil z aplikacijami in več igrami. Micro SD-režo sem preveril s kartico SanDisk 128 GB, naprava pa podpira vse do 400 GB.

Baterija

 

Mobitel ima baterijo Li-Ion 3060 mAh, ki bo dovolj tudi v težkih dneh, tisti zelo varčni pa boste prišli na okoli dva dni. Kljub steklu mobitel ne podpira brezžičnega polnjenja, ima pa vsaj priloženi polnilec 18 W, ki bo napravo izjemno hitro napolnil. Bateriji zelo pomaga čipovje Snapdragon 636, ki je zelo dobro optimizirano in deluje izjemno učinkovito v kombinaciji z izjemno lahko programsko opremo brez vsakršnih prevlek.

Sklepna beseda

 

Ni skrivnost, da mi je bila v preteklem tednu, ko sem jo preizkušal, Nokia 7.1 všeč. Vedno znova me je presenetila in mi pokazala, kaj vse se da dobiti za tako malo denarja. Nokia se je namesto izključno kameram posvetila tudi občutku v rokah in se ponovno izkazala v svoji legendarni izdelavi. Nokijini mobiteli bodo pritegnili tudi uporabnike, ki cenijo preprostost in čistost, ki jo ponuja Android One. Ta deluje izjemno gladko in brez zastojev tudi na manj zmogljivih čipovjih. Nokia 7.1 ponuja tudi naprednejše lastnosti, ki jih sicer najdemo na mnogo dražjih napravah, kot so podpora za aptX, HDR10 in zajem posnetkov 4K. Nokia pa je za doseg takšne cene morala sprejeti nekaj kompromisov. Tako na sprednji strani najdemo starejšo steklo Corning Gorilla Glass 3, nekoliko starejši procesor Snapdragon 636 v spremljavi s 3 GB delovnega pomnilnika in zarezo, ki ji nasprotuje velik spodnji rob. Ali ste te kompromise pripravljeni sprejeti v zameno za nekoliko nižjo ceno, pa bo odvisno od vas. Nokijo 7.1 tako priporočam uporabnikom, ki cenijo minimalizem in kakovost izdelave ter dajejo prednost programski in ne strojni opremi.


Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
22. november 2018
4306
28. november 2018
Nokia 7.1 – test na dlani
Android