Samsung Galaxy A9 (2018) – test na dlani

Matej Ribič 10. december 2018 Čas branja članka: 13 min
/PublishingImages/test-a9-ribic-dec18-hero.jpg

Medtem ko Nokia pripravlja mobitel s petimi kamerami, je vsaj po številu kamer na zadnji strani trenutni kralj novi Samsung Galaxy A9 (2018). Ta ima kar štiri kamere in njegove fotografske sposobnosti precej oglašujejo, namenjen pa je vsem, ki se vse bolj zanašamo na mobitel za zajem vseh nepozabnih trenutkov. Kako število kamer vpliva na kakovost in kako se Galaxy A9 (2018) razlikuje od svojega mlajšega brata – Galaxyja A7 (2018), preberite v nadaljevanju.

Specifikacije:

 

  • Barva: limonadno modra, črna kaviar in roza kot žvečilni gumi
  • Dimenzije: 162,5 mm (v) x 77 mm (š) x 7,8 mm (d)
  • Teža: 183 gramov
  • SIM-kartica: nano SIM, podpora za dve kartici
  • Deluje v omrežjih: 2G (GPRS/EDGE), 3G (HSDPA), 4G/LTE
  • Povezljivost: WiFi, bluetooth 5.0, NFC, GPS (GLONASS, BDS, GALILEO) in USB-C 2.0 in FM-radio
  • Procesor: 8-jedrni Qualcomm Snapdragon 660 (4-krat Kryo 260 s frekvenco 2,2 gigaherca in 4-krat Kryo 260 s frekvenco 1,8 gigaherca), proizveden na 14-nanometrski arhitekturi
  • Grafični procesorj: Adreno 512 GPU
  • Delovni pomnilnik: 6 GB (na nekaterih trgih različica z 8 GB)
  • Notranji pomnilnik: 128 GB
  • Razširitev pomnilnika: micro SD do 512 GB
  • Zaslon: Super AMOLED, diagonala 16 cm (6,3 palcev), ločljivost 2220 x 1080 slikovnih pik, z gostoto 393 slikovnih pik na palec, 16 milijonov barv, razmerje stranic 18,5 : 9, prekriva 80,5 % površine prednje ploskve
  • Kamera zadaj: 4 kamere in LED-bliskavica 24 MP, samodejno ostrenje, zaslonka f/1,7, velikost slikovnih pik 0,9um, velikost senzorja 1/2,8 palca, vidno polje kamere 77 stopinj; 10 MP, samodejno ostrenje, zaslonka f/2,4, velikost slikovnih pik 1,0um, velikost senzorja 1/3,9 palca, vidno polje kamere 45 stopinj; 8 MP, fiksno ostrenje, zaslonka f/2,4, velikost slikovnih pik 1,12um, velikost senzorja 1/4,0 palca, vidno polje kamere 120 stopinj; 5 MP, fiksno ostrenje, zaslonka f/2,2, velikost slikovnih pik 1,12um, velikost senzorja 1/5,0 palca, vidno polje kamere 85 stopinj
  • Kamera spredaj: 24 MP, zaslonka f/2,0 velikost slikovnih pik 0,9um, velikost senzorja 1/2,8 palca, vidno polje kamere 77 stopinj
  • Video zadaj: UHD 4K 2160p s 30 sličicami na sekundo, FHD 1080p s 30 sličicami na sekundo, digitalna stabilizacija slike
  • Video spredaj: FHD 1080p s 30 sličicami na sekundo
  • Baterija: Li-Ion 3800 mAh
  • Operacijski sistem: Android 8.0 Oreo z različico Samsung Experience 9.0
  • Senzorji: senzor pospeška, senzor prstnih odtisov, žiroskop, geomagnetni senzor, senzor svetlobe, Hall Sensor in senzor bližine
  • V škatli: podatkovni kabel, omrežni polnilec, slušalke za prostoročno telefoniranje, ključ za odpiranje SIM-vrat in kratek priročnik z navodili za uporabo

Ohišje

 

Samsung Galaxy A9 (2018) je, kot večina letošnjih mobitelov, sestavljen iz “steklenega sendviča”, zato deluje modernejše, sploh če se odločimo za barvi “limonadna modra” ali “roza kot žvečilka”, ki se od spodaj navzgor nežno prelivata iz bolj žive in temne v nežnejšo in svetlejšo barvo. Tukaj je tudi tretja možnost, za tiste bolj konservativne, v “črni kaviar”, ki je povsem črna in nima nikakršnega barvnega efekta na zadnji strani. Nekoliko konservativnejši je tudi pristop in dizajn sprednje strani, kjer sta spodnji in zgornji rob simetrična, dokaj majhna in brez zareze. Mobitel ima prijetno hladen občutek v rokah zaradi uporabe aluminija, ki veže sprednjo in zadnjo stran mobitela. Pomeni nekoliko večjo težo 183 gramov, daje pa tudi nekoliko bolj zadovoljiv občutek v rokah. Debelina znaša 7,8 milimetrov in v kombinaciji z rahlo zaobljenim steklom na robovih zadnje strani nekoliko olajša držanje naprave. Nikakor pa ne morem olepšati velikosti mobitela, ki bo raztegoval naše žepe. Njegovo velikost najlažje opišem tako, da ga neposredno primerjam z Note 9, saj je velikost enaka. Osebno mi večji zaslon odgovarja in mi pride več kot prav za delo, vendar bosta za uporabo skoraj vedno potrebni obe roki.

 

Njegov mlajši brat, Samsung Galaxy A7 (2018), je imel težave z zibanjem na mizi zaradi rahlo izbočenih kamer na zadnji strani, ki so bile za povrh še nesimetrično razporejene glede na zadnjo stran. Tudi pri Galaxyju A9 (2018) ni nič drugače. Vse štiri kamere se nahajajo levo zgoraj in ležijo v vertikalnem položaju. Ta se sicer nekoliko manj ziblje zaradi večje teže in širine, bi pa vseeno raje videl kamere v horizontalni legi. Poleg tega so te ponovno izbočene, kar pomeni, da bodo naše kamere izpostavljene praskam in umazaniji. Da se pred slikanjem izognemo brisanju kamer v majico, priporočam nakup ovitka. Ta bo pomagal tudi pred prekomernim zbiranjem prstnih odtisov na zadnji strani.

Na desni strani naprave bomo našli gumb za vklop in tipki za prilagajanje glasnosti, ki sta zadovoljivo glasni ob pritisku, na levi pa sameva gumb Bixby, čigar funkcijo sem takoj spremenil v Googlovega asistenta. Na zgornji strani najdemo mikrofon in še režo za dvojno nano SIM-kartico ter dodatno micro SD do 512 GB. Nad tem sem bil presenečen, saj nam mobitel tako omogoča, da uporabljamo dve SIM-kartici hkrati z micro SD-kartico, kar je bistveno bolje od hibridne reže, ki jo pogosto najdemo na mobitelih. Na spodnji strani naprave se nahajajo USB-vrata tipa C, mikrofon in glasen zvočnik, s katerim sem rahlo razočaran, saj kljub prostoru, ki ga ponuja tako velik mobitel, niso našli prostora za dodatni zvočnik. Na dnu je še 3,5 milimetrski priključek za slušalke, ki jih dobimo v škatli mobitela.

Povezave

 

Samsung Galaxy A9 (2018) ponuja dvopasovni WiFi, ki je deloval zanesljivo in hitro, kar nam pomaga pri deljenju zaslona na domači projektor ali televizijo. Mobitel ima tudi bluetooth različice 5.0, ki porabi nekoliko manj baterije kot starejše različice, podpira pa tudi zvok aptX. To nam bo prišlo prav predvsem, če imamo na mobitel povezano pametno uro, zapestnico ali nekoliko boljše brezžične slušalke. NFC bo poskrbel za brezstično plačevanje ter podporo za Samsung pay. Če preživite več časa zunaj kot znotraj, vam bodo pri teku, hoji in navigaciji pomagali GPS, evropski satelit Galileo in tudi ruski Glonass. Če vam to ni dovolj, je tu tudi kitajski BDS oziroma navigacijski sistem satelitov BeiDou. Samsung s povezavami več kot očitno ne razočara.

Telefonska funkcija in kakovost klica

 

Klici so naravnost fantastični. Ne samo da je kakovost zvoka odlična, zaradi podpore VoLTE in VoWiFi je odlična tudi poraba baterije. Ti brezplačni Telekomovi storitvi nam bosta zagotovili povezavo in večjo kakovost klicev v visoki ločljivosti tudi znotraj poslovnih stavb. Da bomo lažje ločili službo od prostega časa, sta nam na voljo dve nano SIM-reži, ki pa še vedno puščata dodatni prostor za micro SD-kartico. Kljub temu da sem nekoliko razočaran nad številom zvočnikov, je zvočnik vsaj dovolj glasen za prostoročno telefoniranje. Da je kakovost zvoka nekoliko boljša kot navadno, je med klicem potrdila tudi B-stran, saj je Samsung mobitel opremil z rahlo boljšimi mikrofoni.

Programska oprema

 

Čeprav je programska oprema vsako leto nekoliko boljša, gre še vedno za Samsungovo preobleko operacijskega sistema Android. Samsung nam še vedno vsiljuje Bixby, lastne aplikacije, ki se podvajajo z Googlovimi, in lastno trgovino Galaxy Apps. Medtem ko sem gumb Bixby spremenil v Googlovega asistenta in ignoriral trgovino Galaxy, sem užival v Samsungovih aplikacijah. Samsungov raziskovalec datotek je preprost in ponuja vse, kar potrebujem za urejanje in prestavljanje podatkov, aplikacija za elektronsko pošto je preprosta in nima reklam kot Gmail. Varna mapa skrbi za občutljive službene dokumente in še nekaj je takih aplikacij, ki delujejo presenetljivo dobro.

 

Samsung obljublja, da bo operacijski sistem prenovil in z njim opremil uporabnike že v začetku naslednjega leta. Sicer obljubam pogosto ne verjamem, ampak po tem, kar sem videl v različici beta, pričakujem občutne spremembe. Do takrat se bomo tu morali zadovoljiti s starejšim operacijskim sistemom Android 8.0 in različico Samsung Experience 9.0.

Zaslon

 

Galaxy A9 (2018) ima res ogromen zaslon. Medtem ko so se mi leta 2013 smejali, ko sem okoli vlačil Xperio Z Ultra s 6,4-palčnim zaslonom, je dandanes tako velik zaslon povsem sprejemljiv oziroma celo zaželen. Delno tudi zato, ker se je uporaba mobitela v nekaj letih bistveno spremenila, zasloni pa so se povečali do te mere, da so tablični računalniki skoraj povsem izumrli. Mobitele vse bolj uporabljamo za družbena omrežja, igre in gledanje posnetkov, za kar pa je večji zaslon primernejši. Samsung je Galaxy A9 (2018) opremil s 6,3-palčnim zaslonom in je po velikosti najbolj podoben Notu 9. Ta ima ločljivost 2220 x 1080 slikovnih pik z gostoto 393 slikovnih pik na palec. Glede na ceno mobitela sem sicer pričakoval nekoliko višjo ločljivost, ki pa sicer ni potrebna. Zaslon je več kot dovolj oster, ločljivost pa prijaznejša do porabe baterije.

 

Razmerje stranic znaša 18,5 : 9, zato je mobitel zaradi oblike lažje držati v roki. Zaslon prekriva 80,5 % površine prednje ploskve. Ta podatek v letu 2018 seveda ni nič posebnega, sem pa hkrati vesel, da se je Samsung odrekel zarezi. Zgornji in spodnji rob sta enako velika in bosta prišla prav igračarjem, ki bodo imeli med igranjem iger v horizontalni legi mobitela kam odložiti prste. Mobitel tako deluje nekoliko sodobneje, obenem pa ne preveč, saj preskoči sodobni trend zareze – mislim, da bo zato odgovarjal večjem številu uporabnikov.

 

Moram priznati, da sem bil rahlo razočaran, da Galaxy A9 (2018) ne podpira HDR. Zaslon je sicer zelo svetel in ima odličen kontrast, kot smo ga tudi vajeni od LED-zaslonov. Jasno mi je, zakaj podpore za HDR ni, medtem ko jo Nokia 7.1 za 300 EUR dosega na IPS-zaslonu. Zaslon je varčen – delno zaradi ločljivosti, v večini pa zaradi LED-tehnologije, ki lahko povsem izključi posamezne slikovne pike, recimo pri popolnoma črnem ozadju. To Galaxyju A9 (2018) omogoča, da ponuja “Always On Display”, ki nam na zaklenjenem zaslonu priročno prikaže želene vsebine in zmanjša željo po nošenju ure. Zunaj z vidnimi koti in gledanjem zaslona nisem imel težav in se je mobitel dobro odrezal. Prav tako sem užival v njegovi odzivnosti in odigral kakšno igro PUBG-ja preveč. Zaslon je zelo dober, ampak pri tej ceni ne ponuja nič več kot njegov mlajši brat, Galaxy A7 (2018).

Kamere:

 

Na tej točki ste že najmanj stokrat slišali, da ima Galaxy A9 (2018) kar štiri kamere na zadnji strani. Najbrž ta test na dlani berete prav zaradi kamer oziroma vas je ta mobitel po vsej verjetnosti pritegnil ravno zaradi njih. Pri Samsungu so za oglaševanje tega mobitela porabili kar nekaj denarja in posneli celo dvominutni video, v katerem prikazujejo delovanje kamer. S tem želijo pritegniti predvsem mlade, ki mobitele vse bolj želimo tudi za zajem nepozabnih trenutkov. Najboljša kamera je konec koncev tista, ki jo imamo vedno s seboj, drži? Toda kako dobre so v resnici kamere pri tem mobitelu?

 

Da iz njih iztisnemo kar največ, je potrebnega kar nekaj znanja in poznavanja strojne opreme ter njenih prednosti in slabosti. Telefoto kamera in širokokotna kamera sta zaradi zaslonke f/2,4 uporabni le podnevi in v prostorih, kjer je dovolj svetlobe. Tudi sicer imata mnogo nižjo ločljivost kot primarna kamera, ki se nekoliko bolje odreže pri slabših svetlobnih pogojih. Vse tri kamere pa imajo težave z barvno reprodukcijo. Pri slikanju sem opazil zelenkasto moder barvni ton, nasploh pa so fotografije delovale “hladno”. Sprva sem mislil, da je težava v zaslonu mobitela, ampak pri ogledu slik na več barvno natančnih zaslonih sem ugotovil, da temu ni tako. Z zaslonom ni popolnoma nič narobe, kamere preprosto ne izpolnjujejo pričakovanj. Mobitel sem dal v roke tudi znancem, ki so prav tako takoj opazili “hladne” fotografije in nenaravne barve. Sicer sem težavo odpravil z Googlovo aplikacijo Fotografije, kjer sem slikam sam popravil osvetlitev. Očitno gre za napako, ki jo bodo po vsej verjetnosti odpravili s programsko posodobitvijo oziroma nadaljnjim prilagajanjem nastavitev.

 

Nam pa tri kamere, če ne štejemo četrte, ki služi le kot senzor globine, ponujajo kar nekaj možnosti pri kompoziciji slik. Telefoto kamera ponuja dvakratno povečavo in ločljivost 10 MP. Vidno polje kamere je le 45 stopinj in je tako idealno za portrete ali slikanje predmetov, ki so nekoliko bolj oddaljeni od nas.

 

Osnovna (oziroma v tem primeru lahko rečemo “navadna”) kamera, ki jo bomo po vsej verjetnosti tudi najpogosteje uporabljali, ima ločljivost 24 MP, slike so zelo ostre tudi v nekoliko slabših svetlobnih pogojih. Tudi nočne slike so videti dobre, če rok in mobitela ne stresamo preveč.

 

Tu je tudi širokokotna kamera z vidnim poljem 120 stopinj in ločljivostjo 8 MP. Ta je zelo dobra za fotografiranje pokrajin, skupine ljudi ali slikanje v tesnejših prostorih, kjer si želimo na sliko spraviti kar največ okolice. Za dobre fotografije pa bomo morali poskrbeti za dovolj svetlobe.

 

Pri uporabi telefoto in širokokotne kamere bomo opazili manjšo ločljivost, ampak le pri primerjanju z “osnovno” kamero. Se pa barve rahlo razlikujejo od kamere do kamere, tako da je zaželeno, da jih za optimalne rezultate nekoliko popravimo. Priporočam, da mobitel držite mirno, saj ta nima nikakršne stabilizacije, v nasprotnem primeru bomo dobili bistveno slabše rezultate. Tu najdemo vse načine, ki jih v letu 2018 pričakujemo od mobitela – panoramo, PRO-način, optimizacijo prizorišča in še marsikaterega drugega, je pa samodejni vsekakor bolj priročen. Sprednja kamera ima ločljivost 24 MP in je zelo dobra, ponuja tudi zameglitev ozadja in široki selfie. Rezultati izpadejo presenetljivo dobro in jih najlažje opišem kot panoramo s kamero na sprednji strani.

 

 

 

 

Kot vedno sem tudi tokrat preizkusil video, saj tu proizvajalci pogosto pozabijo na nas in se posvečajo pretežno fotografiji. Galaxy A9 (2018) zajema posnetke v UHD 4K ali FHD 1080p pri 30 sličicah na sekundo in ponuja digitalno stabilizacijo le pri zadnji ločljivosti. Posnetki pa imajo enako težavo kot fotografije. Ti so hladni in tudi v idealnih pogojih vsebujejo preveliko količino modre. Pomanjkanje stabilizacije sem sicer omilil z zunanjim stabilizatorjem Zhiyun, kar pa ni bilo dovolj, in kot boste videli v posnetku spodaj, se ostrenje tu pa tam nekoliko izgubi.

 

Zmogljivost

 

Samsung Galaxy A9 (2018) poganja procesor Qualcomm Snapdragon 660, ki je del srednjega razreda, kot nam pove prva številka – šest. Drugi dve pomenita, da je Snapdragon 660 v vrhu srednjega razreda. Čipovje tako ponuja 8-jedrni procesor, ki deluje po principu malih in velikih jeder. Jedra so razdeljena v dvojici, in sicer v skupino zmogljivejših štirih, ki delujejo pri 2,2 gigaherca, in štirih varčnejših pri 1,8 gigaherca. Če se znajdemo pri zahtevnejših opravilih, vseh osem deluje hkrati, načeloma pa se moč prilagaja potrebi in varčuje z energijo. Procesor je proizveden na 14-nanometrski arhitekturi in ponuja zadovoljivo razmerje med porabo in močjo.

Da bo vse teklo kot po maslu, pa skrbi 6 GB delovnega pomnilnika. Sprva se mogoče ta številka zdi presežek, vendar lahko brez kakršnega koli zatikanja ali osveževanja zaradi večjega zaslona uporabljamo več aplikacij hkrati. Mobitel ima tudi 128 GB notranjega pomnilnika, ki je dodatno razširljiv z micro SD-kartico, reža pa sprejema kartice do 512 GB. Prostora je tako več kot dovolj in ga ne bi smeli zapolniti niti z igrami. Te delujejo, kot lahko pričakujemo od čipa srednjega razreda. Tiste nezahtevne delujejo brez težav, grafični procesor Adreno 512 pa doseže mejo pri srednjih nastavitvah v zahtevnejšem PUBG Mobile. Mobitel se tudi pri nekoliko daljših bojih za preživetje ne segreje in je prijeten za držanje v rokah. Mobitel bo tako več kot dovolj močan, tudi za zahtevnejše uporabnike. Bolj razširjen in bolje podprt čip Snapdragon bo brez težav poganjal vse, kar bomo prenesli iz Googlove trgovine aplikacij.

Baterija

 

Galaxy A9 (2018) pri svoji velikosti posledično nudi nekoliko večjo baterijo. Ta ima kapaciteto 3800 mAh in bi morala tudi pri izjemno veliki uporabi zdržati najmanj en dan. Mobitela nisem “šparal” in sem ga namenoma obremenjeval nekoliko bolj. WiFi-povezavo, LTE in GPS sem imel ves čas vključene, prav tako je vedno deloval Always On Display. Na mobitelu sem gledal serije, igral igre in brskal po spletu, pa mi je zdržal dva dni, z nekoliko varčnejšim pristopom pa mi je uspelo priti tudi do treh dni. Baterija tako ne bo razočarala, podpira pa tudi hitro polnjenje. Žal pa mobitel kljub steklenemu ozadju ne podpira brezžičnega polnjenja.

Sklepna beseda

 

Samsung Galaxy A9 (2018) je zelo dober mobitel. V primerjavi s svojim mlajšim bratom, Galaxyjem A7 (2018), prinaša občutno boljšo strojno opremo. Skupno jima je, da sta nekakšen poskusni zajček, na katerem Samsung preizkuša, kako se ljudje odzivajo na število kamer, odziv pa bo vplival na prihajajoči seriji S in Note. Primarna oziroma “osnovna” kamera je najboljša in jo bomo po vsej verjetnosti največkrat uporabljali. Kljub temu sem od ostalih dveh pričakoval nekoliko več. Prav kamere in njihovo oglaševanje je bistveno povečalo ceno mobitela, ki tako znaša 599 EUR. Mobitel ponuja dobro strojno opremo, odlične povezave, baterijo in zaslon, vendar v primerjavi z mobiteli Samsungove lastne S-serije preskoči dvojne zvočnike, višjo ločljivost zaslonov, HDR-podporo, stabilizacijo in brezžično polnjenje. Vsekakor bomo pričakovali posodobitev programske opreme, ki bo, vsaj tako upam, odpravila večino težav, ki sem jih omenil pri kamerah.


Podobni članki

 

Nalaganje vsebine
© 2017 Telekom Slovenije
10. december 2018
4340
10. december 2018
Samsung Galaxy A9 (2018) – test na dlani
Android