Test na dlani: Xiaomi 12 Pro

Marjan Kodelja 3. avgust 2022 Čas branja članka: 5 min
/PublishingImages/tnd-xiaomi-12-pro-tehnik-avg22-hero.jpg

Eden zmogljivostno najbolj uravnoteženih pametnih mobitelov v paketu združuje prefinjeno oblikovano ohišje z izjemno hitrim polnjenjem po ne pretirano zasoljeni ceni.

Tehnični podatki:

  • Barva: modra, siva ali vijoličasta
  • Dimenzije: 163,6 mm (v) x 74,6 mm (š) x 8,16 mm (d)
  • Teža: 205 gramov
  • Deluje v omrežjih: 2G (GPRS/EDGE), 3G (HSDPA), 4G/LTE, 5G
  • SIM-kartica: nano SIM (ležišči za dve kartici, eSIM ni podprt)
  • Procesor: 8-jedrni SnapDragon 8 Gen 1 (1x3,0 + 3x2,5 + 4x1,8 GHz) v 4-nm tehnologiji
  • Grafični procesor: Adreno 730
  • Delovni pomnilnik: 8 ali 12 GB
  • Notranji pomnilnik: 128 ali 256 GB
  • Razširitev pomnilnika: Ne
  • Zaslon: LTPO AMOLED, 1 milijarda barv, diagonala 17 cm (6,73 palca), ločljivost 1.440 x 3.200 svetlobnih pik, z gostoto 521 slikovnih pik na palec, prekriva 89,6 % površine sprednje ploskve, zaščiten s steklom Corning Gorilla Victus, podpora za HDR10+ in Dolby Vison, osveževanje od 1 do 120 Hz, svetilnost 1500 cd/m2 (največ)
  • Kamere zadaj: tri, LED-bliskavica; glavna kamera s 50 MP, zaslonka f/1.9, goriščna razdalja 24 mm, velikost tipala 1/1.28”, velikost slikovne pike 1,22 µm, PDAF, optična stabilizacija; ultra široka kamera s 50 MP, zaslonka f/2.2, vidni kot 115˚; telekamera s 50 MP, zaslonka f/1.9, goriščna razdalja 48 mm, 2-kratna optična povečava, PDAF
  • Kamera spredaj: 32 MP, f/2.5, goriščna razdalja 26 mm, velikost pike 0,7 µm
  • Video zadaj: 8K s 24 sličicami na sekundo, UHD 2160p (4K) s 30 ali 60 sličicami na sekundo, FHD 1080p s 30,120, 240 ali 960 sličicami na sekundo, HD 720p s 1920 sličicami na sekundo
  • Video spredaj: FHD 1080p s 30 ali 60 sličicami na sekundo, HD 720p s 120 sličicami na sekundo
  • Baterija: Li-Po 4600 mAh s podporo za brezžično (50 W) in hitro žično polnjenje (120 W)
  • Operacijski sistem: Android 12, uporabniški vmesnik MIUI 13
  • Povezljivost: Bluetooth 5,2, WiFi 6E, satelitski sprejemnik (GPS, Glonnass, BDS in Galileo), NFC in priključek USB tipa C
  • Tipala: optično tipalo prstnih odtisov pod zaslonom, tipalo pospeška, tipalo bližine, kompas, žiroskop, tipalo barvnega spektra
  • V škatli: napajalnik, podatkovni kabel, ključ za odpiranje ležišča, silikonski ovitek in kratek priročnik z navodili za uporabo
  • Garancijska doba: 24 mesecev


  • Glavna zamera, ki jo gojim do fotografskih zmogljivosti pametnih mobitelov Xiaomi, so pretirano poudarjene barve. Verjamem, da sta kričeče modro nebo ali bleščeč travnik marsikomu všeč, toda dejstvo je, da ne predstavljata resničnega prikaza okolice. Kadar nas umetniška žilica ne pusti pri miru, lahko vedno nasičimo barve, toda če so posledica algoritma obdelave signalov fotografskih tipal, poti nazaj ni. Razen v primeru hranjenja fotografij v manj obdelanem formatu RAW. Ko rečem, da tega uporablja le peščica navdušencev nad mobilno fotografijo, nisem veliko zgrešil.

    Trije elementi so pogoj odlične fotografije. Ločljivost in fizična velikost tipala, objektiv (sistem leč) ter obdelava signala. Izdelovalec pametnih mobitelov tipalo kupi, medtem ko mora objektiv prilagoditi velikosti in predvsem debelini ohišja. Da ni preprosto izdelati odličnega objektiva, vemo iz ponudbe fotografske opreme. Tisti najboljši so pregrešno dragi. Zasnova namreč zahteva poznavanje lastnosti svetlobe in materialov (fizika), zapletene izračune (matematika) in bogate izkušnje. Ravno tako pomembno je razumevanje, kaj odlikuje dobro fotografijo. Kako signale tipala procesor tolmači (obdela) oziroma kako naj »fino« nastavi barve, svetlobo, kontrast in še kateri parameter. Znanje, ki primanjkuje izdelovalcem pametnih mobitelov, je razlog partnerstva med njimi in uveljavljenimi podjetji iz sveta »klasične« fotografije. Eno najtesnejših in najbolj prepoznavno se je v tem letu izteklo in nemško podjetje Leica, ki je bilo zadnja leta tesno povezano s Huaweijem, se je odločilo, da v naslednjem obdobju sodeluje z Xiaomijem. Prepričan sem, da to obeta napredek mobilne fotografije tega kitajskega izdelovalca v prihodnjih letih.

     

    Nekoliko večji in manj obvladljiv z eno roko

    Xiaomi 12 Pro sodi med večje pametne mobitele in to je ena od razlik, ki ga ločuje od manjšega, a v marsičem podobnega modela brez oznake 'Pro'. Tega sem preizkusil pred kratkim, zato se bom osredotočil predvsem na razlike. Na kratko: večji zaslon in posledično večje ohišje, štirje namesto dveh zvočnikov, zmogljivejša tipala zadnjih kamer in še enkrat hitrejše polnjenje baterije.

    Oblikovno sta mobitela enaka. Odlikuje ju minimalistično oblikovanje s čistejšimi linijami, zaobljeni boki in uporaba premijskih materialov. To pomeni aluminij za okvir in utrjeno steklo za hrbtišče z matirano površinsko strukturo, na katerem se prstni odtisi manj poznajo. Mobitel se lepo prilega dlani in iz nje ne drsi, a ker je velik, je enoročna uporaba kljub hitremu in natančnemu optičnemu tipalu prstnih odtisov pod zaslonom omejena. Zadaj močneje izstopa fotografski modul v dveh ravneh. Posledica tolikšne izbokline je lebdenje dobršnega dela ohišja v zraku, ko je mobitel odložen z zaslonom navzgor, kar sem opazil že pri testu manjšega modela. Zaradi ukrivljenih bokov sta tipki na standardni desni strani dokaj tanki. Nudita prijetno odzivnost in nista »pretrdi«, zato kljub tankosti ne režeta v prst.

    Večje ohišje ne vpliva na gretje procesorja

    Medtem ko je Xiaomi z manjšim modelom »eksperimentiral« z zaslonom, sposobnim prikazati 68 milijard barv, je tozadevno zaslon večjega v mejah normale. Milijarda prikazanih odtenkov je več kot dovolj. Manj barv nadomesti višja ločljivost, večja svetilnost, česar boste še posebej veseli med uporabo na prostem, in dinamično spreminjanje hitrosti osveževanja v intervalu med 1 in 120 Hz. Pri možnostih prilagajanja barv na zaslonu je Xiaomi 12 Pro v povprečju razreda. Priporočene barvne nastavitve (živahno) so, roko na srce, prilagojene azijskemu okusu. Preveč kričeče in hladne. Na srečo prikaz lahko prilagodite z načinom »nasičeno« ali »izvorna barva« oziroma se v naprednih nastavitvah pozabavate s posameznimi lastnostmi. Bodisi boste zaslon prilagodili potrebam bodisi preprosto pustili nastavitve, kakršne so.

     

    Pričakovali bi, da je odstranjevanje toplote zaradi večjega ohišja učinkovitejše. Žal ni. Kadar je procesor pretirano obremenjen, temperatura hitro naraste, zato sistem zniža takt jeder. Posledično padejo zmogljivosti. Redki mobiteli imajo učinkovit sistem enakomernega prenašanja toplote in še v tem primeru pride trenutek, ko je naprava pregreta in je upočasnitev nujna. Toda upočasnitev je relativna. Lahko, da je upočasnjen procesor še vedno za razred ali dva zmogljivejši od slabšega, ki se med delovanjem manj greje. Ravno tako preizkus z aplikacijo CPU Throttling Test simulira skrajne razmere, ki so pri normalni uporabi manj verjetne. Zato sem tudi tokrat pogledal še drugo plat. Igranje mobilne igre Genshin Impact. Kot pri Xiaomiju 12 se je ohišje najbolj segrelo ob začetnem prenašanju datotek in manj pozneje med igranjem, ko je bila igra že nameščena. Pri srednjih grafičnih nastavitvah in s prikazom 30 sličic na sekundo se je namreč opazneje segrelo šele po dobre pol ure in še dlje je trajalo, da je to postalo moteče.

    Poudarek na bliskovitem polnjenju

    Xiaomi 12 Pro seveda nima reže za pomnilniške kartice, zato vgrajena shramba nikdar ne more biti dovolj velika. 128 gigabajtov bo sicer večini zadoščalo, toda glede na hitro rast velikosti datotek, sploh fotografij polne razločljivosti glavne kamere, video 4K ali zmogljivejših iger, bo shramba prej ali slej polna. Zvok je naslednje področje, kjer smo priča napredku. Vsaj na papirju. Zvočniki so štirje. Po dva na vsaki strani, eden za nižje in drugi za višje tone, kar mu daje klasično stereozvočniško konfiguracijo. Sposobni so ustvariti glasno in eksplozivno zvočno kuliso, le bogastvo zvočnih frekvenc in globina nizkih tonov nista pretirano izrazita. Za uživanje v taktih priljubljenih skladb, gledanju filmov ali igranju iger so nujne dobre brezžične slušalke, saj boste 3,5-mm priključek ravno tako zaman iskali.

    TMalo je presenetilo, da je povečanje kapacitete baterije kljub občutno večjemu ohišju zanemarljivo (100 mAh). Ko imajo nekateri sodobni mobiteli 5.000 ali celo več mAh, številka »4.600« ne obeta veliko. Vseeno je mobitel vsaj pri mojem vzorcu brez težav zdržal najmanj do večera. Razlika je drugje – v hitrosti polnjenja. 120-vatno baterijo namreč napolni v slabih 18 minutah. Mobitela vam ne bo treba polniti čez noč, saj bo zadostoval čas jutranjega rituala umivanja in zajtrkovanja.

     

    Zaveza o nadgradnjah je prava stvar

    Xiaomi se je prvič javno zavezal glede zagotovljenih nadgradenj, kar kaže na željo po dolgotrajnejši uporabi. Črno na belem so namreč obljubili tri nadgradnje sistema, kar v praksi pomeni, da bo mobitel nekoč videl Android 15 in štiri leta zagotavljanja varnostnih popravkov. Verjetno je zadnje obdobje mišljeno kot najmanj toliko časa in bodo nujni varnostni popravki na voljo tudi potem.

    Med testom modela Xiaomi 12 sem omenil, da vmesnik MIUI 13 nima opozorila za aktivnost kamere in mikrofona. Malo možnosti je, da bi oznako spregledal, kajti pri uporabi aplikacije kamere večjega modela sem jo opazil takoj. Morda je bila dodana ob posodobitvi sistema. Pohvale vredno, kajti gre za eno od tistih možnosti, ki vplivajo na varnost in zasebnost uporabe. Ponovno lahko pohvalim, da ni preveč že naloženih aplikacij, tako da brisanje nepotrebnih ne bo zahtevalo veliko časa. Poleg tega nudijo Xiaomijeve originalne aplikacije zanimive funkcije, od katerih mi je daleč najbolj všeč »zamenjava« neba v urejevalniku fotografij aplikacije Galerija.

    Opazno boljša kakovost fotografij!

    Za razliko od manjšega modela nudi mobitel Xiaomi 12 Pro zelo uniformiran in vsestranski sklop glavne, širokokotne in kamere z 2-kratno optično povečave. Vse tri imajo sicer tipala enake ločljivosti, ki pa se razlikujejo v fizični velikosti in kakovosti. Tipalo glavne je odličen Sony IMX707, medtem ko imata drugi dve malo slabše Isocell JN1. Sprednja, 32-milijonska je enaka kameri v manjšem mobitelu Xiaomi 12. Temu primerna je kakovost fotografij.

     

    Fotografije glavne kamere niso slabe. Očitno pa je, da sistem umetne inteligence zelo rad poudari barve, kar se praktično še najbolj pozna v odtenkih neba. Rade volje priznam, da je očem všečno, a vseeno ni popolnoma naravno. Realno se dnevne fotografije med obema mobiteloma pretirano ne razlikujejo in so na ravni zmogljivosti premijskih mobitelov. Pohvalim lahko še dobro dinamiko, ki pride posebej do izraza pri fotografiranju proti soncu (skrajno desna fotografija).

     

    Ravno tako so za moj okus pretirano poudarjene barve širokokotne in kamere z optično povečavo. Pohvalim pa, da so kontinuirano enake na fotografijah vseh treh. Na širokokotnih ni opaziti pretirane izgube ostrine na robovih, a je zato opazna slabša geometrija zaradi širokega vidnega polja (115 stopinj).

     

    Fotografije s povečavo so solidne, vsaj dokler govorimo o optični povečavi. Opaziti pa je, da so nekoliko manj ostre. Višje povečave močneje vplivajo na kakovost fotografij, dokler te ne postanejo dokaj neuporabne. Škoda, da optična povečava ni večja in da »slabši« kameri nimata optične stabilizacije.

     

    Nočne fotografije so zgodba zase. So boljše od fotografij mobitela Xiaomi 12, toda zaradi različnih kakovosti tipal so opazne razlike. Najboljše nočne fotografije je pričakovano sposobna glavna kamera, medtem ko je na fotografijah drugih dveh občasno opaziti ne najboljše barve ter več nejasnosti in digitalnega šuma. A nobena ni pretemna in zaradi tega neuporabna.

     

    Pričakovano dobro se obnese sprednja kamera, saj zanjo velja podobno kot za vse v podobno dragih mobitelih. Dobro se obnese čez dan, ko je svetlobe dovolj, medtem ko v slabših razmerah in ponoči ni nič posebnega.

    Videoposnetki so odlični v dobrih svetlobnih razmerah. Stabilizacija se dobro obnese tudi pri ločljivosti 8K ali 4K (60 sličic na sekundo). Preklapljanje med glavno in širokokotno kamero je gladko. Manj navdušujoča je kakovost videa v slabših svetlobnih razmerah, a je še vedno na ravni, ki ga pričakujemo od mobitela višjega cenovnega razreda.

    kupi


    Sklepna beseda

    Tudi pri tem mobitelu se sama po sebi nudi primerjava z Applovimi in Samsungovimi modeli, le da je v tem primeru pri prvem ta iPhone 13 Pro in pri drugem Galaxy S22+. Hkrati z osveženo obliko ostaja Xiaomi 12 Pro dovolj samosvoj, da izstopa in zato trenutno nudi dobro alternativo vsem tistim, ki omenjenih blagovnih znamk iz tega ali onega razloga ne marajo. Razen pretiranega poudarjanja barv so fotografske zmogljivosti dovolj vsestranske in kakovostne, da bodo zadostile pričakovanjem večine uporabnikov. Menim sicer, da je kakovost za odtenek slabša od kakovosti mobitelov, ki ju omenjam kot neposredna tekmeca. Z enim stavkom bi oceno lahko zapisal tudi takole: Xiaomi 12 Pro je pametni mobitel kitajskega izdelovalca, ki me je med vsemi do zdaj predstavljenimi v vseh pogledih še najbolj navdušil!

     


    Nalaganje vsebine
    © 2021 Telekom Slovenije
    3. avgust 2022
    5970
    3. avgust 2022
    Test na dlani: Xiaomi 12 Pro