Test na dlani: Xiaomi Mi električni skiro 4 Pro

Marjan Kodelja 5. januar 2023 Čas branja članka: 5 min
/PublishingImages/tnd-skiro-xiaomiMi4Pro-kodelja-jan23-hero.jpg

Električni skiroji so priljubljeno električno prevozno sredstvo praktično v vseh letnih časih, zato je prav, da izberete sebi primernega. Med takšne gotovo sodi električni skiro Xiaomi Mi 4 Pro, saj ohranja in izboljša odlične lastnosti predhodnikov, ki že več let vozijo po slovenskih »cestah«.

 

Tehnični podatki

  • Število motorjev: 1 (v prednjem kolesu)
  • Moč motorja: 350 W (nazivna), 700 W (največja)
  • Baterija: 12.400 mAh (446 Wh)
  • Čas polnjenja: med 8 in 9 ur
  • Premagovanje vzponov: do 20°
  • Okvir: aluminij
  • Zavore: disk na zadnjem kolesu, regenerativno zaviranje z motorjem
  • Velikost kolesa: 25 cm (10 palcev)
  • Največja hitrost: 25 km/h
  • Doseg: do 55 km
  • Največja nosilnost: 120 kg
  • Povečana odpornost: IPX4
  • Teža: 17 kg
  • Dimenzije: 124 x 119,8 x 51 cm, 119,8 x 51 x 48 cm (zložen)
  • Garancija: 12 mesecev

  • Xiaomijevi električni skiroji v slovenskih mestih niso nikakršna novost. Srečujemo jih od prvih začetkov električnih prevoznikov, saj so se nam priljubili zaradi relativne cenovne dostopnosti in uporabnosti. Niti ni odveč, da je zasnova prevoznega sredstva preizkušena. Pa da kolesi nista premajhni, kajti skiro z majhnimi je manj stabilen, in da sta napolnjeni z zrakom, kar poveča udobje in varnost vožnje. To je bolj ali manj značilno za vse modele, ki jih ni malo. Inflacija različnih je Xiaomijeva značilnost, ki jo srečujemo skoraj na vseh področjih, kjer je ta kitajski izdelovalec prisoten. Električni skiroji niso nikakršna izjema, a dejstvo, da so bistvene razlike skrite v notranjosti, nekoliko oteži izbor.

     

    Prepoznavna in že davno uveljavljena konstrukcija

    Zunanji videz ni veliko spremenjen, če zanemarim nekaj milimetrov daljši krmilni drog, da je skiro udobnejši za višje voznike. Baterije so v dokaj široki in dolgi stojni platformi, iz katere spredaj »štrli« veznik z drogom. Tam je tudi mehanizem za zlaganje, ki je pred kakšnim letom ali dvema postal robustnejši. Odlična novica, kajti tečaj prvega skiroja, M365, se je čez nekaj časa zelo rad razrahljal in začel med vožnjo spuščati škripajoče zvoke. Dobro je še to, da so pnevmatike brez zračnic, ki jih je zaradi majhnega premera kolesa in malo prostora na obodu pri starejših modelih legendarno težko (in drago) menjati.

     

    Sredi krmila se bohoti zdaj že običajni zaslon, na katerem so vsi pomembni podatki, čeprav bosta večino zanimalo bolj kot ne samo stanje baterije in morda trenutna hitrost. Aplikacija ne bi bila potrebna, če ne bi bila nujna aktivacija ob prvi uporabi. Ogledati si morate dve minuti videa z varnostnimi navodili in opozorili, ni ga mogoče preskočiti ali previti naprej, sicer bo skiro nadležno piskal in dovolil le premikanje s polžjo hitrostjo nekaj kilometrov na uro. Pozneje je aplikacija Xiaomi Home uporabna za prilagajanje načinov delovanja, kot sta stopnja povrnitve energije in izklop ohranjevalnika hitrosti, in nadgradnjo programske ostale. Druge funkcije so bolj ali manj informativne narave in redko uporabne.

    Krmiljenje skiroja je vsekakor zelo preprosto. Desno od sredinskega zaslona je ročica za plin in levo za zavoro s kombiniranim zvoncem. Upoštevana je slovenska zakonodaja s sprednjo sijalko, svetlobnimi odbojniki in zadnjo rdečo lučjo, ki kaže tudi, kdaj voznik zavira. Značilni videz dopolnjujeta zaprto sprednje kolo z motorjem ter zadnje z zavornimi diski in plastičnimi naperami, med katerimi zlahka napeljete verigo za zaklepanje. Zaradi še vedno obvladljive teže in odsotnosti resnega sistema elektronskega varovanja je to najprimernejši način zavarovanja skiroja pred krajo. V aplikaciji ga sicer lahko zaklenete, toda s tem ne preprečite, da bi ga nepridiprav naložil v prtljažnik avtomobila.

     

    Velika baterija vsekakor upraviči povečanje teže

    Ko gre za baterijo, je več vedno bolje. Zaradi dveh razlogov. Počasi izgublja sposobnost hranjenja energije, zato bo večja po letih uporabe še vedno dopuščala večje dosege kot manjša. Drugi razlog je bolj človeški. Ne ljubi se nam je polniti vsako noč ali pa na to preprosto pozabimo, zato naslednji dan v večji bateriji ostane še vedno dovolj energije za dnevne vožnje. Kljub temu je obljubljeni doseg preveč optimističen – oziroma je težko dosegljiv pri normalni teži odraslega voznika in v nepopolnih razmerah (temperatura, vlažnost, veter …). Kolikšnega pa lahko pričakujemo? Pri vožnji skoraj ves čas v klanec in 80-kilogramski obremenitvi je po petih kilometrih napolnjenost padla skoraj za tretjino. Pri takšni vožnji je doseg 20 kilometrov dosegljiv. Mestna vožnja je za skiro manj »utrudljiva«. Manj klancev, dostikrat tudi manjše hitrosti, zato je po mojih izkušnjah dosegljivih vsaj 40 kilometrov. Če le ni na poti preveč speljevanja, na primer pred semaforji, kajti regeneriranje med zaviranjem nikdar ne vrne toliko energije, kot smo jo potrošili ob vsakem premiku z mesta.

     

    Udobna in dokaj varna vožnja

    Čeprav je ohranjevalnik hitrosti v mestu dokaj neuporaben, saj moramo prevečkrat prilagajati hitrost, deluje dobro. Lepo ohranja hitrost, dokler klanec navzdol ni pretiran. Takrat motor ne more več dovolj zavirati in hitrost naraste čez nastavljeno oziroma 25 kilometrov na uro, kar je zakonsko določena omejitev. Poleg najhitrejše sta še dve predstavi. Prva s hitrostjo pešca, ki jo je smiselno uporabiti na območjih za pešce in drugih površinah, na katerih ogrožamo druge. Druga pa omeji hitrost na 15 kilometrov na uro, ki je kompromis med »hitenjem« in varčevanjem z energijo. Kadar ohranjevalnika ne uporabljate in vozite aktivno s prstom na ročici za plin, takrat je dobro vedeti, da je ta izjemno odzivna. Ne zgodi se, da bi jo izpustili in nato takoj spet pritisnili, pa da se skiro ne bi na ukaz takoj odzval.

     

     

    Podobno kot z dosegom je s premagovanjem naklona. Obljubljen je dosegljiv le v posebnih razmerah. Ne v mojih. Skiro je sicer dobro rinil v 10-stopinjski klanec, pri čemer hitrost ni padla pod 8 kilometrov na uro, po nekaj deset metrih 17-stopinjskega pa se je ustavil. Tega seveda ne morem šteti za slabost, saj so med običajnimi vožnjami, ki jim je električni skiro pravzaprav namenjen, takšne razmere daleč od običajnih.

    Zaradi z zrakom napolnjenih pnevmatik je vožnja udobna in brez nepotrebnih tresljajev, kadar vozite po slabših površinah, čeprav skiro ni opremljen z vzmetenjem. Kolesa so ravno tako dovolj velika, da manjše vdolbine in nižji robniki ne predstavljajo pretirane varnostne grožnje, čeprav skakanj in izvajanja akrobacij z njim ne priporočam.

    kupi

    Sklepna beseda

    Električni skiro Xiaomi Mi 4 Pro nudi dober kompromis med zmogljivostmi, varnostjo, udobjem in prenosljivostjo. Sodi med modele, ki so zloženi še vedno dovolj majhni in relativno lahki, da jih prevažate v prtljažniku in uporabite za prevoz od parkiranega vozila do pisarne ali po opravkih. Zaradi dokaj velikega dosega je ravno tako primeren, da ga uporabljate namesto kolesa, sploh v slovenskih mestih, ki površinsko niso prevelika. Varnost je pomembna lastnost vsakega električnega prevoznika. Čeprav v njej ne blesti – za to bi morali biti obe kolesi vzmeteni – so kolesa dovolj velika, motor pa dovolj močan, da grožnje ne bo predstavljala že vsaka malo večja vdolbina na cestišču. Kar še ne pomeni, da med vožnjo s skirojem ni treba biti previden, upoštevati prometnih predpisov in imeti na glavi kolesarske čelade. Zakon jo za polnoletnega voznika ne predpisuje, a jo vsekakor toplo priporočam.

     

    Nalaganje vsebine
    © 2021 Telekom Slovenije
    5. januar 2023
    6082
    5. januar 2023
    Test na dlani: Xiaomi Mi električni skiro 4 Pro