Kinodvorane se šele počasi in v zelo omejenem obsegu odpirajo, a videoteka DKino vam ponuja možnost abonmajskega ogleda uspešnic lanskega festivala Liffe iz udobja domačega kavča.
Telekom Slovenije je v sodelovanju s Cankarjevim domom v izbranih terminih do 3. junija pripravil sklop filmov Liffe po Liffu, ki so na voljo gledalcem za izposojo. Gre za festivalske filme, ki si jih od zaključka Liffa v Sloveniji ni bilo mogoče ogledati, v omejenem režimu odpiranja kinodvoran pa je tudi trenutno še skoraj nemogoče. Vsak film bo na sporedu en teden, podobno kot v Cankarjevem domu, ki se je začel delno odpirati, le da ogled doma seveda omogoča, da predvajanje začnete ob katerikoli uri dneva, ali ga začasno ustavite in nadaljujete kasneje.
Asistentka
Ta teden, vse do 13. maja, bo na ogled film Asistentka (The Assistant), igrani prvenec ameriške režiserke Kitty Green, ki je doslej snemala dokumentarce. Film je imel premiero na prestižnem festivalu v Tellurideu, nato pa je prišel v kino lani v začetku epidemije. Veliko časa je veljal tudi za potencialnega favorita pri filmskih nagradah, morda celo za oskarja, vendar realno najbrž ni imel možnosti, saj je preveč kritičen do filmske industrije. Glavna junakinja, naslovna asistentka Jane, je namreč nižja asistentka mogočnega filmskega producenta, ki več kot očitno spolno zlorablja ženske z obljubami o hitri poti do slave. Jane je preveč nova in zgarana, da bi se sprva zavedela, kaj se dogaja okrog nje, saj prihaja v pisarno prva in ves dan opravlja stotine raznovrstnih podpornih nalog za svoje sodelavce. Ko ji postane bolj ali manj jasno, kako potekajo stvari, skuša storiti, kar je prav, a šele takrat ugotovi, da je moralna odločitev vse prej kot preprosta.
Nevsakdanja dokumentaristka
Kitty Green je mlada avstralska filmarka, ki že desetletje pobira nagrade na filmskih festivalih za svoje dokumentarne filme. Njen prvenec Ukrajina ni bordel (Ukraine Is Not a Brothel) iz leta 2013 je vzel pod drobnogled feministično aktivistično skupino Femen. Green je več kot eno leto snemala aktivistke, potovala z njimi po protestih v Ukrajini, Belorusiji in Turčiji, spremljala njihove načrte in nasilneter žaljive odzive, ki so jih bile deležne. Film je pobral cel kup avstralskih filmskih nagrad in je bil predvajan tudi na festivalu v Benetkah, kjer so štiri osrednje aktivistke razburkale javnost, ko so se v slogu svojega gibanja pojavile zgoraj brez. Nič manj odmeven ni bil njen drugi celovečerni dokumentarec Casting JonBenet, ki je na voljo na Netflixu. Ta se osredotoča na posledice umora 6-letne miss v Koloradu, ki jih prikaže skozi posnetke avdicij lokalnih igralcev na nameravano upodobitev tega zločina. Med avdicijo vsak igralec razloži, kako je ta grozovit zločin vplival nanj, svoja čustva in teorijo o tem, kdo je morilec, kar poda močne in iskrene podobe odziva skupnosti na nekaj tako nepredstavljivega.
Neobičajne stekleničke
Asistentka prikaže en dan v življenju Jane, ki vstane ob nečloveški uri, da je lahko prva v pisarni in pripravi teren za vse svoje (praviloma moške) sodelavce. Kot mlajša asistentka se mora ukvarjati predvsem z logistiko, denimo z naročanjem šoferja, rezervacijo sob za potovanja, pa skrbeti, da je vse v pisarni na svojem mestu, od kopiranja scenarijev, do vode in kave za sestanke, pa vse do zlaganja neobičajnih stekleničk in injekcij v poseben hladilnik. Film ima dokumentaristični cinema verite videz, ki se osredotoča na objektiven prikaz dogajanja, brez priročnih razlag in tako tudi ne predstavi vsebine tistih ampul; če se seveda ne potrudimo poguglati imena, ki je razvidno na nalepki in ugotovimo, da gre za zdravilo za erektilno disfunkcijo, ki ga Janin šef vsak dan očitno porabi veliko. Skozi ves dan večkrat opazimo Jane, kako se zamisli nad situacijo v redkih trenutkih, ko lahko sredi obilice dela zadiha, in v drugi polovici filma celo prevzame pobudo ter se odloči storiti, kar misli, da naj bi bilo prav. Seveda se izkaže, da je takšna pot vse prej kot preprosta in da sistem nikakor ne deluje njej v prid.
Pristna empatija
Filmi, ki se ukvarjajo s to tematiko, se običajno osredotočijo na prikaz žrtve in njenega trpljenja ali pa na to, kako je tlakovana pot do odrešitve, do iskanja pravice. Asistentka se izogne tem klišejem in ubere povsem svoj pristop. Ker ni prav nič eksplicitno povedanega, je na gledalcu, da sestavlja ozadje dogajanja iz občasno na videz nepovezanih dialogov in Janinih odzivov. A ta hladni, odtujeni pristop kamere naredi zgodbo še bolj živo in realistično, saj gledalec s svojo investicijo v razumevanje junakov in dogajanja vzpostavi pristnejšo empatijo do junakinje kot bi jo v bolj konvencionalnem filmu. To seveda ne bi bilo mogoče brez izjemne igre Julie Garner (Ozark), ki je v ospredju vsakega kadra in dobesedno nosi film. Preostanek zasedbe je prav tako odličen, vendar so njihove vloge precej bolj v ozadju in razpršene, s pogojno izjemo Matthewa Macfadyena (Trije mušketirji), ki kot vodja kadrovske službe krasno razloži Jane, kakšen vpliv lahko imajo njene odločitve v tem trenutku na preostanek njene kariere.
Logističen projekt
Asistentka je eden najboljših filmov gibanja #JazTudi, saj s prikazom širše slike ilustrira, da tovrstne zlorabe vodstvenih megalomanov tipa Harvey Weinstein niso zgolj odklon posameznika, temveč logistično zajeten projekt, ki zahteva cel kup nič manj odgovornih podpornikov. In da je korporativni sistem kapitalizma, ki mlade zaposlene izžema do onemoglosti, idealna odskočna deska za indoktrinacijo v umikanje pogleda proč od krivic.
Film je na voljo v videoteki DKino, v rubriki Liffe po Liffu, še več informacij pa najdete na: http://ts.si/liffe-po-liffu. Cena ogleda posameznega filma je enaka kot je bila na Liffu, 6,90 EUR, so pa filmi sedaj na voljo za ogled 48 ur po začetku gledanja, ne zgolj 4 ure, kot je veljalo v času Liffa. Uporabniki NEO Smartbox do filmov najhitreje dostopate, da v daljinski upravljalnik rečete ključno besedo »Liffe«, ogled pa lahko plačate tudi z VALÚ točkami.
