Kinodvorane so še zmeraj zaprte, a videoteka DKino vam ponuja možnost abonmajskega ogleda uspešnic lanskega festivala Liffe iz udobja domačega kavča.
Telekom Slovenije je v sodelovanju s Cankarjevim domom v izbranih terminih med 21. marcem in 3. junijem pripravil sklop filmov Liffe po Liffu, ki bodo na voljo gledalcem za izposojo. Gre za festivalske filme, ki si jih od zaključka Liffa v Sloveniji ni bilo mogoče ogledati in ob zaprtih kinodvoranah tudi ne kaže, da bo to kaj kmalu mogoče. Vsak film bo na sporedu en teden, podobno kot bi bili v Cankarjevem domu, če bi bil ta odprt, le da ogled doma seveda omogoča, da predvajanje začnete ob katerikoli uri dneva, ali ga začasno ustavite in nadaljujete kasneje.
Prvi film, ki bo na sporedu med 21. in 28. marcem je zmagovalec lanskega Liffe, grška koprodukcija s slovenskim sodelovanjem, Sadeži pozabe (Mila). Film je predstavnik t.i. grškega čudnega vala, filmov z nenavadnimi zgodbami in močno simboliko, ki že dobro desetletje intrigirajo festivalsko publiko. Najbolj prepoznavni avtorji vključujejo Yorgosa Lanthimosa (Kočnik, Jastog, Najljubša, Ubijanje svetega jelena) in Athino Rachel Tsangari (Attenberg, Chevalier). Sadeži pozabe je prvenec režiserja Christosa Nikouja, ki je pred tem kot asistent režije sodeloval z Lanthimosom pri Kočniku, pa tudi s Tsangari, ko je ta kot producentka organizirala v Grčijo postavljen film Pred polnočjo, zaključek trilogije Richarda Linklaterja z Ethanom Hawkom in Julie Delpy v glavnih vlogah.
Po tematiki, zgodbi in načinu pripovedi je Sadeži pozabe bistveno bližje filmom Lanthimosa in tistih, ki jih je režirala Tsangari, kot pa ameriški romantični drami. Glavni junak filma je Aris, ki nenadoma povsem izgubi spomin. Gre za novo, nepojasnjeno bolezen, ki je prizadela množice po vsem svetu in Aris se kmalu vključi v eksperimentalni program zdravljenja. Ta najprej pomaga pacientom graditi zavedanje o svetu in nove spomine, sčasoma pa Aris tudi prične (bežno) prepoznavati stvari iz svoje preteklosti, zaradi česar se je primoran soočiti s svojimi spomini in preteklimi odločitvami.
Film je sicer bil zasnovan in posnet pred pandemijo, a na prav neverjeten način nagovarja to obdobje in naš vsakdan, tako s pojavom novega zdravstvenega stanja kot tudi skozi nekatere družbene odzive nanj. Predvsem, a lahko zaupamo tistim, ki vodijo zdravstveno krizo, da vedo, kaj delajo in da je to, kar počno, v najboljšem interesu pacientov? A hkrati Sadeži pozabe niso film, ki bi nas silil v soočanje z metaforično naravo sveta, medtem ko, podobno kot v večini Lanthimosovih filmov, junaki drvijo proti (bizarnemu) breznu prepada, temveč je končna usoda precej optimistična, absurdnost humorja pa je obarvana dobrodušno, ne zgolj črno.
Sadeži pozabe je resda grški film, vendar je v mednarodni koprodukciji sodelovala tudi Slovenija prek mojstrov zvoka in producentov, ki so bili v dobri družbi, saj sta pri ustvarjanju filma sodelovala tudi Cate Blanchett in njen mož, gledališki režiser in filmski producent Andrew Upton.
Sadežem pozabe bosta v začetku aprila sledila iransko-nemška koprodukcija Zlo ne obstaja, dobitnik zlatega medveda v Berlinu, in za bafto nominirana ruska zgodovinska drama Dragi tovariši!, v maju pa večkrat nagrajena ameriška drama Asistentka, razglašena za film obdobja #jaztudi, in srbski film Oče, o moškemu, ki se po ženini smrti bori za skrbništvo svojih otrok.
Filmi bodo na voljo v videoteki DKino, v rubriki Liffe po Liffu, še več informacij pa najdete na: http://ts.si/liffe-po-liffu. Cena ogleda posameznega filma je enaka kot je bila na Liffu, 6,90 EUR, so pa filmi sedaj na voljo za ogled 48 ur po začetku gledanja, ne zgolj 4 ure, kot je veljalo v času Liffa. Uporabniki NEO Smartbox do filmov najhitreje dostopate, da v daljinski upravljalnik rečete ključno besedo »Liffe«, ogled pa lahko plačate tudi z VALÚ točkami.
